Biblijsko gledišče
Potop — resničnost ali bajka
‚Po dvoje [živali] je šlo k Noetu v ladjo.‘ (1. Mojzesova 7:8, 9)
KDO še ni slišal za vesoljni potop iz Noetovih dni? Bržkone ste zgodbo slišali že v otroštvu. Če pa bi se radi s potopom seznanili podrobneje in greste v krajevno knjižnico, boste tam najbrž našli o tem napisanih več knjig za otroke kakor za odrasle. In zato boste na potop verjetno gledali le kot na pravljico za lahko noč. Mnogi menijo, da je skupaj z večino biblijske vsebine tudi poročilo o Noetovem potopu le bajka, v najboljšem primeru pa moralni nauk, ki si ga je izmislil človek.
Presenetljivo je, da dvomijo o resničnosti vesoljnega potopa celo nekateri izmed tistih, ki pravijo, da njihovo versko prepričanje temelji na Bibliji. Katoliški duhovnik Edward J. McLean je nekoč izjavil, da zgodbe o Noetu ne gre predstavljati kot zgodovino, temveč »kot prispodobo oziroma literarno upodobitev«.
Vendar, ali Biblija pripoved o potopu res omenja le kot prispodobo, ki je nikoli ne bi smeli vzeti dobesedno? Ali sama Biblija pravi tako?
Verodostojne podrobnosti
Najprej poglejmo Mojzesovo poročilo iz Prve Mojzesove knjige. Tukaj natančno piše, katerega leta, meseca in dneva je začelo liti, kdaj je barka obstala na gorovju, kdaj se je zemlja osušila. (1. Mojzesova 7:11; 8:4, 13, 14) Datum potopa že zato, ker določeni datumi v Prvi Mojzesovi knjigi niso vedno in povsod zapisani, dokazuje dejstvo, da je za Mojzesa potop bil resničen dogodek. V nasprotju z biblijskim načinom izražanja pa se prenekatera bajka začne z značilnim uvodom »Nekoč pred davnimi časi . . .«.
Kot naslednje je treba upoštevati barko samo. Biblija jo opiše kot 133,5 metra dolgo konstrukcijo, postavljeno v merilu: dolžina proti višina 10:1 in dolžina proti širina 6:1. (1. Mojzesova 6:15) Pa Mojzes ni bil ladjedelec. In, spomnite se, da je to bilo pred več kot 4000 leti! Vseeno je barko zgradil v razmerju, idealnem za to, kar je bila, plavajoči objekt. Pravzaprav so sodobni ladjedelniški konstruktorji standardizirali podobna razmerja, ki so primerna za dobro oblikovane strukturalno celovite in stabilne objekte na odprtem morju. Biblijsko poročilo resda ne pove natančno, koliko časa je Noe porabil za postavitev barke, vendar naznanja da od 50 do 60 let. (1. Mojzesova 5:32; 7:6) Ta dejstva so torej v ostrem nasprotju z dobro znano zgodbo babilonskega Epa o Gilgamešu. Ta opisuje veliko in nerodno kocko s približno 60-metrskimi stranicami, ki so jo zgradili v samo sedmih dneh. V primerjavi z babilonsko legendo pa v Bibliji zapisano poročilo o potopu zaradi točnosti zbuja zaupanje.
Sveto pismo Noeta oziroma vesoljni potop, razen v poročilu Prve Mojzesove knjige, omenja še desetkrat. Ali ti zapisi kažejo, da so navdihnjeni pisci potop imeli za zgodovinsko resnico ali za bajko?
Zanesljivo potrjen
V Svetem pismu se Noe pojavi v dveh rodoslovjih izraelskega naroda; drugič v rodu, ki vodi do Jezusa Kristusa. (1. letopisov 1:4; Lukež 3:36) Ezra in Lukež, ki sta sestavila ti rodoslovji, sta bila vešča zgodovinarja, zato sta gotovo verjela, da je bil Noe resnična osebnost.
V Bibliji se Noeta prišteva k zgodovinskim osebam, omenja pa se ga tudi kot pravičnega in vernega moža. (Ezekiel 14:14, 20; Hebrejcem 11:7) Ali bi imelo smisel, da bi biblijski pisci kot zgled za posnemanje navajali tudi mitične osebe? Ne, ker bi to bralce Biblije zlahka navedlo k sklepanju, da je vera nekaj zunaj človeške moči in so zategadelj verne lahko le osebe iz pravljic. Noe in tudi drugi verni možje in žene so našteti kot taki prav zato, ker so bili ljudje s slabostmi in občutji kakor mi. (Hebrejcem 12:1; primerjaj Jakob 5:17.)
V drugih svetopisemskih zvezah se Noe in potop pojavljata v sobesedilu o uničenju, ki ga je Bog za Noeta poslal na neverno pokolenje. Upoštevajte v Lukeževem evangeliju 17:26, 27 zapisano Jezusovo referenco o potopu: »In kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode tudi v dneh Sina človekovega: jedli so, pili so, ženili so se, možile so se, do dneva, ko je stopil Noe v barko ter je prišel potop in vse pogubil.« sf
Jezus Kristus je videl dogodke, ki jih je opisal, saj je, prej ko na zemlji, živel že v nebesih. (Janez 8:58) Če je potop le bajka, bi celo Jezusov namig o njegovi prihodnji navzočnosti bil le izmišljija oziroma neresnica. Tako sklepanje tudi ne bi bilo združljivo z ostalim Svetim pismom. (1. Petrov 2:22; 2. Petrov 3:3–7) Zatorej je Jezus Kristus zaradi lastnih zapažanj verjel, da je biblijsko poročilo o vesoljnem potopu pristna resnica. Za prave kristjane pa je to brez dvoma najodločilnejši dokaz, da je potop iz Noetovih dni resničnost in ne bajka.
[Navedba vira slike na strani 26]
L. Chapons/Illustrirte Familien-Bibel nach der deutschen Uebersetzung Dr. Martin Luthers