Pogled v svet
»Kitajsko prebivalstvo se stara«
Revija China Today poroča, da »število kitajskih starejših prebivalcev stalno narašča. Konec leta 1994 je imela Kitajska 116,97 milijona občanov, starejših od 60 let, to je 14,16 odstotka več kakor 1990. leta.« Danes je skoraj 10 odstotkov prebivalcev, starejših od 60 let, in število starajočih se še viša, tako je odstotek rasti že skoraj trikrat višji od rasti celotnega prebivalstva. Kako skrbijo zanje? Mnogi so preskrbljeni z dohodki od dela, s pokojnino, socialnim zavarovanjem in socialno pomočjo, za več kot 57 odstotkov pa skrbijo njihovi otroci ali drugi sorodniki. V China Today piše: »Družinske vezi na Kitajskem so sorazmerno solidne, imajo pa tudi razvito tradicijo, ki nalaga, da je starejše treba spoštovati in skrbeti zanje; zato večina starejših živi pri svojih sorodnikih in je kar dobro preskrbljena. Le 7 odstotkov starejših prebivalcev živi samih.«
Otroško delo, vse večji problem
Mednarodna organizacija dela poroča, da kar 13 odstotkov vseh otrok med desetim in štirinajstim letom oziroma kakih 73 milijonov otrok po svetu – prisiljujejo k delu. Poročilo še dodaja, da bi številka o otroški delovni sili po svetu najbrž znesla stotine milijonov, če bi imeli na voljo statistične podatke o otrocih, starih manj kot deset let, in deklicah, ki opravljajo celodnevna gospodinjska dela. Organizacija, ki ima sedež v Ženevi, že 80 let poskuša zmanjšati zaposlovanje otrok, vendar se ta problem stalno veča in širi, posebej še v Afriki in Latinski Ameriki. Medtem ko so suženjsko delo in nevarne delovne razmere usoda milijonov od teh otrok, pa navajajo, da je še zlasti problematična prostitucija. V nekaterih državah »odrasli vidijo v izrabljanju otrok za spolne namene najboljši način preprečevanja okužb [s HIV-om]«, pove poročilo. Pariški International Herald Tribune pove, da je organizacija »krivdo pripisala vladnim funkcionarjem, ki [. . .] so problem omalovaževali«.
Zadovoljevanje otroških potreb
Unicef (Mednarodni sklad Združenih narodov za otroke) v The State of the World’s Children 1995 poroča, da je nesmiselno misliti, da svet ne more zadovoljiti najnujnejših otroških potreb. Svojo trditev ilustrirajo z naslednjimi številkami: Po ocenah znašajo letno vsesvetovni dodatni stroški za ustrezno hrano in osnovno zdravstveno oskrbo 13 milijard; za osnovno izobrazbo 6 milijard; za pitno vodo in sanitarno ureditev 9 milijard in za načrtovanje družine 6 milijard; skupaj torej 34 milijard letno (vse v ameriških dolarjih). Pravijo, naj to primerjamo z zneski, ki se jih je letno, po ocenah, že dosedaj porabljalo za naslednje: za golf 40 milijard; pivo in vino 245 milijard; cigarete 400 milijard in za vojaštvo 800 milijard ameriških dolarjev. Pravijo še, da bi za otroke po svetu bilo gotovo ustrezno poskrbljeno, če bi le bile prednosti prav zastavljene.
»Nekakšna nova opijska vojna«
Tako so v The Times of India opisali neznanski trud ameriških tobačnih družb, da bi s svojimi izdelki prodrle v Azijo. Indijska vlada še ni sprejela nobenega protitobačnega zakona, čeprav samo v Indiji vsako leto umre najmanj milijon ljudi zaradi bolezni, ki so povezane z rabo tobaka. Timesovo poročilo pravi, da je tako zaradi močnega lobija nacionalnih in mednarodnih tobačnih družb, pa tudi, ker »zvezni zakoni ZDA pretijo s trgovinskimi sankcijami vsaki državi, ki ne dovoli prodaje ameriških tobačnih izdelkov«. Sodijo, da se 99 odstotkov indijskih podeželskih prebivalcev ne zaveda škodljivosti tobaka. Občila običajno kažejo zadovoljnega, privlačnega in brezskrbnega kadilca. Tobačne družbe sponzorirajo velika in priljubljena športna tekmovanja, denimo kriket. Cigarete so tudi pomemben vir dohodkov vlade, saj je investirala v štiri tobačne družbe.
Zavrnili so vero v pekel
Anglikanska cerkev poroča o zavračanju tradicionalnega gledišča o tem, da je pekel kraj ognja in večnih muk. Po poročilu cerkvene verske komisije »imajo kristjani poklicne strah zbujajoče teologe, ki so Boga naredili za sadistično pošast, kar je mnogim prizadelo psihološke brazgotine«. Doda še: »Za to spremembo dogme je veliko razlogov, med njimi pa sta etični protest proti religiji strahu, tako v krščanski veri kot zunaj nje, in vse večjega občutka, da se je slika Boga, ki milijone pošilja v večno mučenje, zelo oddaljila od razodetja Božje ljubezni po Kristusu.« Kakor koli že, pravijo, da ima vsak človek pred seboj še sodni dan in da bo tisti, ki ne bo zdržal preskusa, uničen oziroma ga ne bo več. Newyorški Herald Tribune piše: »Poročilo je razjasnilo, da ni možnosti, da bi vsi ljudje vseh ver bili samodejno rešeni.«
Gorila – junakinja
Triletni deček je v brookfieldskem živalskem vrtu v predmestju Chicaga padel v predelek, kjer je bilo sedem afriških goril, pa ga je ena od samic rešila. Deček, ki se je iztrgal materi, je preplezal več kot 1,2 metra visoko ograjo in padel skoraj 6 metrov globoko na betonska razstaviščna tla ter si poškodoval glavo. Osemletna gorila Binti Jua, kar v svahiliju pomeni »Hči sončnega žarka«, se je počasi odpravila proti ranjenemu dečku in ga nežno vzdignila. Mlahavo dečkovo telo je, medtem ko ji je njen mladiček visel s hrbta, v naročju odnesla do vrat, ki jih uporabljajo čuvaji, in ga pazljivo odložila na tla, kjer so ga čuvaji lahko pobrali. Binti, ki jo je njena mati zavrgla, »so čuvaji naučili materinskih prijemov«; preden je imela svoj naraščaj, »so ji dali človeško lutko, da jo je negovala in skrbela zanjo«, je pisal newyorški Daily News. Od takrat privablja na tisoče obiskovalcev, ki jo nagrajujejo s sadjem. Obtolčeni in odrgnjeni deček pa je spet zdrav.
Izberite si
V reviji New Scientist so spraševali: »Ste v novo leto stopili nezadovoljni? Nič zato, naokrog po svetu vas čaka še najmanj 14 novoletnih dni.« Pravzaprav se samo v državah, ki so prevzele gregorijanski koledar, leto začne s 1. januarjem. Julij Cezar se je leta 46 pr. n. š. odločil, da se koledarsko leto prične s 1. januarjem, papež Gregor pa je, ko je 1582. leta koledar pregledal in popravil, tak sistem zadržal. Različne kulture so razvile svoje koledarske sisteme, zato se je pojavilo vsaj 26 različnih novoletnih dni. Od vseh današnjih koledarjev pa je najstarejši kitajski; pri njih se novo leto začne 7. februarja. Židovsko novo leto je 2. oktobra. Muslimanski koledar, ki je povsem lunin, ima tudi svoj novoletni datum, to je 8. maj.
Kajenje povezano s sindromom nenadne smrti dojenčkov
Britanski raziskovalci pravijo, da otročički in nosečnice ne bi smeli biti izpostavljeni tobačnemu dimu. V bristolski Royal Hospital for Sick Children so v razdobju dveh let v treh angleških regijah raziskovali vsak primer nenadne smrti dojenčka (SNSD) DZE, 865, poznane kot »smrt v zibki«. S spraševanjem staršev 195 umrlih in 780 živečih otrok so ugotovili, da je denimo med materami, ki so jim otročički umrli, bilo 62 odstotkov kadilk, v primerjavi s 25 odstotki mater kadilk, katerih otročiči živijo. Joyce Epstein iz Ustanove za preučevanje smrti novorojenčkov je povedala: »Nedavne raziskave razjasnijo, da so problem tudi očetje, ki kadijo. Sodimo, da bi se, če bi lahko iz otrokovega okolja odstranili vsako kajenje, število smrti v zibki [primerov SNSD-ja] zmanjšalo za 61 odstotkov.«
Kri odkriva skrivnost
Hemoglobin raziskujejo že dobrih 60 let, zato se je govorilo, da je bržkone najbolj dosledno raziskana beljakovina v biologiji. Že dolgo je znano, da tovori kisik iz pljuč v tkivo, odnaša pa ogljikov dioksid in dušikov oksid. Kljub temu so zdravnike in znanstvenike presenetile novejše raziskave, ki kažejo, da ima še dodatno vlogo – v vse dele telesa prenaša še eno, drugačno spojino dušikovega oksida, imenovanega superdušikov oksid. Ta pa ima dejansko pomembno vlogo za zdravje in ohranjanje celic in tkiva pri življenju, tudi za ohranjanje spomina in pri učenju, pri spolni erekciji ter krvnem pritisku. Hemoglobin lahko krvne žile s tem, ko uravnava količino dušikovega oksida, ki so mu izpostavljene, širi ali oži. »Odkritje bo verjetno pomembno vplivalo na zdravljenje krvnega pritiska in na razvoj umetne krvi,« poroča The New York Times. Večina sedanjih krvnih nadomestkov namreč krvni pritisk zvišuje. Znanstveniki pravijo, da morda zato, ker vsebujejo premalo superdušikovega oksida.