Preživeti v pohlepnem svetu

»KAKO lahko preživim?« Pred tem vprašanjem je stal James Scott, ko je bil brezupno zgubljen v Himalaji. Bil je v resni nevarnosti, da zmrzne ali pa umre od lakote. Spomnil se je tekmovalcev v karateju, kako so »počasi zgubljali moč, kako jim je vsak udarec zbijal duha, dokler [. . .] niso bili povsem nezaščiteni«. Pripovedoval je: »Enako sem se počutil tudi jaz, ko sem zapel spalno vrečo in slabotno pojedel nekaj snega. Moj duh je bil zlomljen in izgubil sem vso voljo do življenja. Še nikoli se nisem čutil tako premaganega.« (Lost in the Himalayas)

Mnogi so danes nekako tako kot on – ujeti v svetu, v katerem prevladuje pohlep. Morda čutite, da počasi zgubljate moč in ste premagani. Le malo ljudi lahko povsem ubeži neposrednim posledicam pohlepa. Problemi se zelo razlikujejo glede na to, kje na svetu živite. Pohlep vpliva na ljudi v deželah v razvoju zelo drugače kakor na prebivalce premožnih držav. Toda ne glede na to, s kakšnimi težavami se že ubadate, se morda lahko naučite preživeti telesno, čustveno in duhovno relativno nepoškodovani, dokler ne pride rešitev. Kako pa? Tako, da se ravnate po temeljnih nasvetih, ki jih dajejo preživetveni strokovnjaki.

Med njihovimi nasveti sta zlasti vidni dve točki. Prva je: ogibati se poslabšanja že tako mučnega položaja. »Vaša strategija,« svetuje The Urban Survival Handbook, »mora biti taka: ogibajte se nepotrebnih tveganj [. . .] in zmanjšajte škodo tistih tveganj, katerim se ne morete ogniti.« Druga in morda še pomembnejša pa je povezana z držo. »Preživetje,« pravi The SAS Survival Handbook, »je toliko odvisno od duševne drže, kolikor od telesne zdržljivosti in znanja.«

Storite, kar v danih razmerah lahko

»V Združenih državah vsakih 22 minut koga umorijo, vsakih 47 sekund koga oropajo in vsakih 28 sekund koga resno napadejo,« poroča Staying Alive​—Your Crime Prevention Guide. Kaj lahko v takih razmerah storite? Kar je najmanj, lahko se ogibate biti očitna tarča ali lahka žrtev. Bodite budni in preudarni. Storite vse, kar lahko, da nevarnost zmanjšate.a

Ne poslabšajte si razmer recimo s tem, da ste lahkoverni. The New York Times poroča, da 18 odstotkov Američanov priznava, da so žrtve sleparije – za tisoče dolarjev so jih ogoljufali brezvestni ljudje, ki lovijo lahkoverne žrtve. Pogosto so žrtve starejši, kot na primer 68-letna vdova, ki so ji ukradli 40.000 ameriških dolarjev. Ob tem dogodku je na naslovni strani pisalo: »Če so lasje sivi, prevarantje vidijo zeleno [kar pomeni zelene bankovce oziroma dolarje].«

Vendar pa ni treba, da ste le še ena naivna, nemočna žrtev, ki čaka, kdaj jo bodo izrabili. Staying Alive svari: »Varujte se volkov v ovčjih oblačilih.« Neka 70-letna babica je ta nasvet upoštevala. Nekdo ji je ponudil zavarovalno kritje vseh zdravstvenih računov za samo 10 ameriških dolarjev na mesec. »Edino, kar bi babica morala storiti,« pravi poročilo, »je bilo to, da prodajalcu vnaprej plača 2500 ameriških dolarjev.« Pa mu ni. Telefonirala je na zavarovalnico in ugotovila, da je mož goljuf. »Medtem ko mu je nalivala drugo skodelico čaja, je prišla policija in ga odpeljala.«

Da res storite, kar v svojo zaščito lahko, se kaže tudi v biblijskem nasvetu: »[Neizkušeni, NW] vsemu verjame, prebrisani [pametni, NW] pa pazi na stopinje svoje.« (Pregovori 14:15; 27:12) Mnogi Biblijo odpravijo kot staromodno in neuporabno. Toda njeni praktični nasveti vam lahko pomagajo preživeti. Modri kralj Salomon je pisal: »Modrost [kot je tista v Bibliji] je obrana in denar je obrana, toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima.« (Propovednik 7:12)

Mnogi bralci Prebudite se! so ugotovili, da je to res. Tako je denimo nekatere precej zaščitilo, da so glasno kričali, ko so jim grozili s posilstvom ali drugim nasiljem – v skladu s Peto Mojzesovo knjigo 22:23, 24. Drugi so poslušali biblijski nasvet, naj se ogibajo vsega, »kar kuži telo ali duha«. (2. Korinčanom 7:1, The Twentieth Century New Testament) S tem so se zaščitili pred prodajalci tobaka in drog, ki bogatijo na račun človekovega zdravja. Mnogi bralci se tudi ogibajo pasti grabežljivih televizijskih pridigarjev in oblastiželjnih politikov. (Glej okvir na 7. strani.) Berite Biblijo. Utegnete biti presenečeni, koliko praktične pomoči je v njej.

Naj vas pohlep ne okuži

Seveda pa je pri pohlepu še ena nevarnost – sami lahko postanete pohlepni. To vas bo oropalo boljših, nravstvenih lastnosti, ki človeka ločujejo od živali. Nekdo je opazoval, kako so poslovneži ob trgovski priložnosti, v kateri je vse dovoljeno, zagrabili vse, kar so lahko, in to po navedbah opisal takole: »Požrešni prašiči so se res hranili. Stopnja pohlepa [. . .] je ušla nadzoru.« In to je verjetno prej žalitev za prašiče, kakor za poslovne preračunljivce! Očitno se ne menijo za dober nasvet Jezusa Kristusa: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti.« (Lukež 12:15)

Jezus Kristus je to svetoval zato, ker je vedel, kako hudo si lahko človek škodi, če ga pohlep dobi v svoj prijem. Sla po gmotnih stvareh, in seveda tudi po moči ter spolnosti, vam lahko začne prežemati vse vaše življenje ter vas oropa vsakršnega časa ali nagiba, ki ga morda imate, da bi vas skrbelo za ljudi ali pa duhovne vrednote. »Denar,« pravi Anthony Sampson v svoji knjigi The Midas Touch »privzema mnoge lastnosti religije«. Kako to? Denar postaja bog. Na oltarju pohlepa in dobitka je žrtvovano vse drugo. Glavni dejavnik je dobiček. Večji ko je, boljše je. In dejstva kažejo, da pohlep po gmotnih stvareh ne glede na to, koliko časa se mu posveti, ne bo nikoli potešen. Propovednik 5:10 pravi: »Kdor ljubi srebro, ne bo nikoli srebra sit, in kdor ljubi bogastvo, ne dobi nikdar dosti.« Enako tudi človek, ki »ljubi« moč, imetje ali spolnost, ne bo dobil nikdar dosti ne glede na to, koliko tega dobi.

Nikoli ne izgubite upanja na rešitev

Eden od pomembnih ključev za preživetje je ohranjanje pozitivnega gledišča, polnega upanja. Da bi ubežali posledicam pohlepnih ljudi, včasih lahko storite le malo. Stradajoči denimo lahko pogosto storijo zelo malo, da bi ubežali iz svojega trenutnega mučnega položaja. Toda ne vdajte se! Ko ste izpostavljeni sovražnemu ali nevarnemu okolju, »se je kaj lahko vdati, zrušiti in se potopiti v samopomilovanje«, pravi The SAS Survival Handbook. Ne prepuščajte se negativnim mislim in čustvom. Morda vas bo presenetilo, koliko lahko zdržite. »Moški in ženske kažejo, da lahko preživijo tudi v najbolj sovražnih razmerah,« pravi isti priročnik. Kako jim je to uspelo? Preživeli so zato, piše, »ker so se tako odločili«. Odločite se, da vas pohlepni sistem ne bo premagal.

Prej omenjeni James Scott je bil na koncu rešen iz tega, kar bi lahko postalo njegov himalajski grob. Rekel je, da mu je njegov boj za preživetje dal vsaj en pomemben nauk. Kateri? »V življenju ni tako težkega izziva, da se z njim ne bi dalo spoprijeti,« je dejal. Nauk pa je dobil tudi izkušeni planinec Tim Macartney-Snape, osupel nad tem, da je Jamesu Scottu uspelo preživeti dovolj dolgo, da so ga našli živega. Rekel je: »Kadar koli je tudi samo še kanček upanja, se ne smete vdati.« Torej ne glede na to, kako črne se zdijo stvari, jih boste le še poslabšali, če boste izgubili upanje. Nikoli ne izgubite upanja na rešitev.

Ali obstaja vsaj »kanček upanja«, kakšna stvarna možnost za rešitev sveta, ki ga je preplavil pohlep? Ali se bomo kdaj rešili pohlepnih ljudi, ki uničujejo ta planet in milijardam kvarijo življenje? V resnici obstaja zanesljivo upanje za rešitev. Razmislite o Biblijinem odgovoru na to v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 7]

Biblijina času primerna opozorila

Pregovori 20:23: »Gnusoba so GOSPODU dvojne uteži in prevarljiva tehtnica ni dobra.«

Jeremija 5:26, 28: »Med ljudstvom mojim so brezbožni; preže kakor ptičarji, stavijo pogubne zanke, lové ljudi. Debeli, gladki so, da, stopajo predaleč v hudobnih dejanjih; ne potegujejo se za pravdo, pravdo sirotam, da bi jim šlo po sreči, in siromakom ne prisojajo pravice.«

Efežanom 4:17–19: »To torej pravim in pričam v Gospodu, da ne živite več tako, kakor žive tudi pogani v ničemurnosti srca svojega, otemnjeni v razumu, odtujeni življenju Božjemu zaradi nevednosti, ki je v njih, vsled otrplosti njih srca, ki so se, ko so postali brezčutni, vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo.«

Kološanom 3:5: »Morite torej ude svoje, ki so na zemlji: nesramnost, nečistost, strast, hudo poželenje in lakomnost, ki je malikovanje.«

2. Timoteju 3:1–5: »To pa vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga, ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili; in teh se ogiblji.«

2. Petrov 2:3: »V lakomnosti vas bodo izkoriščali z izmišljenimi besedami; katerim sodba že zdavnaj ne odlaša, in poguba njih ne dremlje.«