Cigarete — ali jih zavračate

Država, ki je tobak pomagala vpeljati v svet, sedaj vodi pri opozarjanju, kako nevaren je.

»TOBAK,« je zapisal zgodovinar, »pred odkritjem Amerike nima pisane zgodovine.« Karibski domačini so ga ponudili Kolumbu. Zaradi njegovega izvoza je Jamestown, prva trajna britanska naselbina v Severni Ameriki, lahko preživela. Njegova prodaja je pomagala denarno podpirati ameriško revolucijo. Gojila sta ga tudi ameriška zgodnja predsednika George Washington in Thomas Jefferson.

Še nedolgo od tega je imel Hollywood cigarete za simbol romantičnosti, privlačnosti in moškosti. Ameriški vojaki so jih dajali ljudem, s katerimi so se srečali v državah, kjer so se bojevali. Zanje tudi pravijo, da so bile po drugi svetovni vojni zamenjevalno sredstvo »od Pariza do Pekinga«.

A stvari so se spremenile. Vodilni funkcionar v ameriškem zdravstvu je 11. januarja 1964 izdal poročilo s 387 stranmi, v katerem je kajenje povezal z emfizemom, pljučnim rakom in drugimi resnimi boleznimi. Kmalu je zvezni zakon obvezoval, da se na vsak zavojček cigaret, prodan v Združenih državah, dá opozorilo »Pozor: Kajenje cigaret lahko škodi vašemu zdravju«. Sedaj pravijo, da zaradi kajenja v Združenih državah na leto umre 434.000 ljudi. To je več, kot je bilo pobitih vseh Američanov v bojih v preteklem stoletju!

Naložene omejitve

Pred več kot desetimi leti so v priljubljenem zimskem letovišču Aspen v Koloradu prepovedali kaditi v restavracijah. Od tedaj so oddelki za nekadilce v restavracijah, na delovnih mestih in drugih javnih mestih postali pogostejši. Pred več leti je v virginijski restavraciji neki Kalifornijec vprašal hčer, kje je oddelek za nekadilce. »Očka,« je odvrnila, »to je vendar dežela tobaka!« Toda ko je prišel naslednjič, je bilo pol iste restavracije rezervirane za nekadilce. Pred kratkim pa tam ni nikogar videl kaditi.

Vendar pa ločeni oddelki za kadilce niso rešili problema. Orjaški panoji, za katere je poskrbela vlada, so vzdolž večjih kalifornijskih cest spraševali: »Ali menite, da dim ve, da mora ostati v oddelku za kadilce?«

Ko so v mestu New York v večjih restavracijah prepovedali kajenje, so lastniki protestirali, češ da bo to odbilo turiste iz Evrope, kjer je po njihovih besedah o kajenju le malo predpisov. Vendar pa je raziskava, ki so jo opravili že pred prepovedjo, odkrila, da je kar za 56 odstotkov Američanov verjetnejše, da bodo šli v nekadilske restavracije, in da je le pri 26 odstotkih to manj zaželjena izbira.

Napis na vagonih v podzemni železnici v New Yorku pravi: »Sporočilo je v vseh jezikih enako: Na naših postajah ali vlakih nikoli in nikjer ne kadite. Hvala.« Napis tega ne sporoča le v angleščini, temveč še v 15 drugih jezikih.

Pa je zadeva res tako resna? Da, je. Če bi v večji nesreči pomrlo 300 ljudi, bi to občila poročala več dni, morda celo več tednov. Članek v The Journal of the American Medical Association pa je navedel, da po izračunih vsako leto zaradi dolgoročnih posledic vdihavanja cigaretnega dima drugih ljudi umre kar 53.000 Američanov. Pravi še, da je po teh podatkih vdihavanje drugotnega tobačnega dima oziroma tobačnega dima v okolju »tretji vodilni preprečljivi vzrok smrti, takoj za aktivnim kajenjem in alkoholom«.

Otroci – nemočne žrtve

Kako pa je s kajenjem doma? Ameriška vladna publikacija Healthy People 2000, v kateri zastavljajo cilje glede zmanjšanja »prezgodnje smrti ter nepotrebnih bolezni in okvar«, pravi: »Več kot vsaka šesta smrt v Združenih državah je posledica uporabe tobaka. Slednja je v naši družbi tudi kriva za največje število smrti in bolezni, ki bi se jih dalo preprečiti.«

Dodaja: »Menijo tudi, da je za 20 do 30 odstotkov otrok, ki se rodijo prelahki, 14 odstotkov vseh prezgodajrojenih otrok in okoli 10 odstotkov smrti pri dojenčkih krivo kajenje med nosečnostjo.« Za matere kadilke še pravi, da lahko glavne sestavine tobačnega dima prenesejo na novorojenčka ne le z dojenjem ali kajenjem v njegovi bližini, temveč tudi s tem, da ga »položijo v sobo, kjer se je pred kratkim kadilo«.

V to so zajeti tudi očetje. Ista publikacija svetuje: »Če ljudje, ki so v stiku z otroki, že morajo kaditi, naj kadijo zunaj oziroma nekje, od koder zrak ne gre v prostore, kjer je lahko otrok.« Tveganje se povečuje s številom odraslih, ki kadijo v istem prostoru, in s številom pokajenih cigaret. Tako nekdanja visoka funkcionarka v ameriškem zdravstvu, Joycelyn Elders, pravi: »Vaš otrok je lahko nedolžna žrtev vaših zasvojenosti.«

V nevarnosti pa so tudi drugi. Televizijska reklama v Kaliforniji, ki jo je sponzorirala vlada, je prikazovala starega moža. Sedel je sam. Povedal je, da mu je žena neprestano prigovarjala, naj kajenje opusti. »Zagrozila mi je celo, da me ne bo več poljubljala, če kaditi ne bom nehal. Jaz pa sem odvrnil, da gre za moja pljuča in moje življenje. Vendar sem se motil. Nisem nehal. Še sanjalo se mi ni, da ne bom izgubil svojega življenja, . . . temveč njenega.« Stari mož je žalostno pogledal njeno sliko in vzdihnil: »Žena je bila moje življenje.«

Spremenjeno gledišče

Zaradi takih opozoril je v Združenih državah veliko ljudi prenehalo kaditi. Res osupljivo – 46 milijonov Američanov, to je 49,6 odstotka vseh, ki so kdaj kadili, je to navado opustilo!

Toda tobačne družbe imajo velikansko zalogo reklam in udarjajo nazaj. Upadanje kajenja se je zato upočasnilo. Joseph A. Califano ml. s Centra za zasvojenost in zlorabo substanc na newyorški Columbijski univerzi je povedal: »Tobačna industrija splošno zdravje najbolj ogroža s tem, da reklame in prodajne tehnike usmerja na otroke in najstnike. Ti so ji sveža skupina zasvojenih z njenimi smrtonosnimi izdelki.«

The Journal of the American Medical Association pravi: »Menijo, da vsak dan postane rednih kadilcev 3000 mladih, večinoma otrok ter najstnikov. To pomeni milijon novih kadilcev na leto, ki tako delno nadomestijo približno dva milijona kadilcev, ki v enem letu bodisi opustijo kajenje bodisi umrejo.«

Več kot polovica ameriških kadilcev začne kaditi pri 14 letih. David Kessler, pooblaščenec ameriškega Ministrstva za hrano in droge, je dejal, da jih bo od 3000 otrok, ki vsak dan začnejo kaditi, skoraj 1000 sčasoma umrlo zaradi s kajenjem povezanih obolenj.

Če vas taki podatki vznemirjajo, bi se bilo dobro spomniti, da nas otroci posnemajo. Če nočemo, da bi kadili oni, tudi sami ne smemo.

Prekomorska prodaja

Čeprav je v Ameriki poraba cigaret padla, pa na tujih trgih narašča. Los Angeles Times poroča, da »se je izvoz več kot potrojil in da se je v tujini prodaja izdelkov iz ameriških tobačnih tovarn izredno razmahnila«. The New England Journal of Medicine tudi pravi, da v državah v razvoju »nevarnosti kajenja kaj malo poudarjajo«, to pa tobačnim družbam omogoča, »da hitro vdirajo na tuje trge«.

Kljub temu je Patrick Reynolds, sin R. J. Reynoldsa ml. in potomec ustanovitelja družbe, ki izdeluje cigarete Camel in Winston, rekel, da je za vsako peto smrt v Združenih državah krivo kajenje. Poročajo, da je za kajenje tudi dejal, da letno pomori več ljudi kakor kokain, alkohol, heroin, požari, samomori, umori, aids in avtomobilske nesreče skupaj ter da je v naši dobi vzrok za smrt, bolezen in zasvojenost, ki bi se ga dalo najlaže preprečiti.

Ali se vam zdi čudno, da država, ki je svetu pomagala naučiti se kaditi, kajenju vse bolj nasprotuje? Če je tako, bi se bilo morda dobro vprašati ,Kdo bi to lahko najbolje pojasnil?‘.

Revija Modern Maturity pripoveduje o ženski, ki je kadila več kot 50 let. Dejala je: »Ko ste enkrat ujeti, ste res ujeti.« A znebila se je občutka skrivnostne privlačnosti kajenja, zaradi katerega je sploh začela kaditi, pretehtala izgovore, zakaj naj bi s tem nadaljevala, in nehala.

»Poskusite,« je pisala. »Čudovito je.«

[Poudarjeno besedilo na strani 21]

»Računajo, da bo v 90-ih letih tega stoletja v razvitih državah za 30 odstotkov vseh smrti pri ljudeh med 35. in 69. letom starosti vzrok tobak, kar pomeni, da bo ta v teh državah glavni vzrok za prezgodnjo smrt«. (NEW ENGLAND JOURNAL OF MEDICINE)

[Okvir/slika na strani 22]

OPOZORILA PRED RAKOM

Nadaljnja opozorila so vzeta iz brošur Ameriškega društva za boj proti raku Facts on Lung Cancer in Cancer Facts & Figures​—1995:

• »Pri ženi nekadilki, katere mož kadi, je 35 odstotkov večja verjetnost za pljučnega raka.«

• »Ocenili so, da je za 90 odstotkov primerov pljučnega raka pri moških in za 79 odstotkov pri ženskah vzrok kajenje cigaret.«

• »Pri kadilcu, ki 40 let vsak dan pokadi dve škatlici cigaret, je smrtnost zaradi pljučnega raka 22-krat večja kakor pri nekadilcu.«

• »Pred pljučnim rakom se najbolje zaščitite tako, da nikoli ne začnete kaditi oziroma da s tem takoj prenehate.«

• »Varna cigareta ne obstaja.«

• »Če žvečite, njuhate ali sesate tobak, zvečujete verjetnost, da boste dobili raka ustne votline, grla, žrela in požiralnika. Vse troje spada med navade, ki zelo zasvojijo.«

• »Poleg tega je lahko pri tistih, ki tobak njuhajo ali sesajo dalj časa, skoraj 50-krat večja verjetnost, da dobijo raka lic ali dlesni.«

• »Ljudje, ki prenehajo kaditi, ne glede na starost, živijo dlje kakor ljudje, ki kadijo še naprej. Tveganje, da bodo v nadaljnjih 15 letih umrli, je pri kadilcih, ki kajenje opustijo pred 50. letom, pol tolikšno, kakor je pri tistih, ki kadijo še naprej.«

[Okvir/slika na strani 24]

DILEMA KMETOV

Že cele generacije tobak podpira družine, ki imajo premajhne kmetije, da bi si lahko s kakšnim drugim pridelkom zagotovile življenjske potrebščine. Zaradi tega mnoge peče vest. Stanley Hauerwas, profesor teološke etike na Dukski univerzi, šoli, ki jo je ustanovil tobačni mogotec, je dejal: »Menim, da je za mnoge ljudi, ki gojijo tobak, največja muka v tem, da [. . .] ko so ga začeli gojiti, niso vedeli, da bo koga ubil.«

[Slika na strani 23]

Dim ne ostane v oddelku za kadilce

[Slika na strani 23]

Za deset odstotkov smrti pri dojenčkih je krivo kajenje med nosečnostjo