Od besed, ki ranijo, do besed, ki celijo

»Smrt in življenje sta jeziku v oblasti.« (PREGOVORI 18:21)

ZMERJANJE – premišljeno žaljivo govorjenje, ki rani – Biblija jasno obsoja. Po Mojzesovski postavi si je lahko tisti, ki je zmerjal svoja starša, nakopal smrtno kazen. (2. Mojzesova 21:17) Torej Bog Jehova te zadeve ne jemlje zlahka. Njegova Beseda, Biblija, ne podpira zamisli, da je, vse dokler kdo trdi, da služi Bogu, to, kar se dogaja ,za zaprtimi vrati‘, majhnega pomena. Izjavlja namreč: »Če meni kdo, da služi Bogu, pa ne brzda jezika svojega, temuč vara srce svoje, njegovo bogoslužje je ničevo.« (Jakob 1:26; Psalm 15:1, 3) Če torej mož ženo z besedami zlorablja, ima lahko Bog vsa njegova krščanska dela za brezkoristna.a (1. Korinčanom 13:1–3)

Poleg tega je lahko kristjan, ki zmerja, izključen iz občine. Lahko se celo zgodi, da ne bo dobil blagoslovov Božjega kraljestva. (1. Korinčanom 5:11; 6:9, 10, NW) Povsem jasno je, da se mora človek, ki s svojimi besedami ranjuje, korenito spremeniti. Kako pa mu to lahko uspe?

Osvetliti problem

Očitno se žalivec ne bo spremenil, če ne bo jasno uvidel, da ima resen problem. Žal, kot opaža neka svetovalka, mnogi možje, ki žaljivo govorijo, »svojega vedenja še zdaleč nimajo za zlorabljanje. Zanje je to nekaj povsem normalnega in ,naraven‘ način komuniciranja med možem in ženo.« Tako mnogi ne bodo uvideli, da se morajo spremeniti, dokler jim kdo ali kaj položaja jasno ne prikaže.

Pogosto bo žena, potem ko v molitvi pretehta svoje razmere, prisiljena spregovoriti – v svoje dobro, v dobro svojih otrok in zato, ker jo skrbi za možev položaj pred Bogom. Res je, da je vedno mogoče, da se vsa zadeva še poslabša, če žena spregovori, in da se bo morda srečala z izbruhom zanikanja. Morda lahko to prepreči s tem, da prej skrbno premisli, kako bo z zadevo pričela. »Kakor zlata jabolka v srebrnih pletenicah je beseda ob pravem času,« pravi Biblija. (Pregovori 25:11) Morda mu bo segla do srca, če bo v mirnem trenutku pristopila blago, a odkrito. (Pregovori 15:1)

Namesto da žena obsoja, bi se morala truditi povedati, kako se ob govoru, ki rani, počuti. »Jaz« izjave često najbolje delujejo, na primer: ,Prizadelo me je, ker . . .‘ ali ,Pobita sem, ko mi rečeš . . .‘ Za take izjave je večja verjetnost, da sežejo do srca, saj se lotevajo problema in ne človeka. (Primerjaj 1. Mojzesova 27:46–28:1.)

Če žena odločno, a obzirno posreduje, so lahko rezultati dobri. (Primerjaj Psalm 141:5.) Mož, ki mu bomo rekli Štefan, je ugotovil, da to drži. Takole pravi: »Žena je spoznala, da jo zlorabljam, česar sam nisem opazil. Imela je moč, da mi je to odkrito povedala.«

Dobiti pomoč

Kaj pa žena lahko stori, če mož noče priznati problema? Nekatere takrat poiščejo zunanjo pomoč. Jehovove priče se ob takih stiskah lahko obrnejo na občinske starešine. Biblija te može roti, naj bodo ljubeči in prijazni, ko pasejo Božjo duhovno čredo, hkrati pa naj »karajo tiste, ki nasprotujejo« zdravilnemu pouku Božje Besede. (Titu 1:9, NW; 1. Petrov 5:1–3) Ni na mestu, da se vmešavajo v osebne zadeve poročenih parov, upravičeno pa so zaskrbljeni, kadar zakonec trpi zaradi grobega govorjenja drugega zakonca. (Pregovori 21:13) Ti možje se dosledno ravnajo po Bibliji in zato žaljivega govorjenja ne opravičujejo, niti ga nimajo za nekaj manj pomembnega.b

Starešine bodo morda dosegli, da bosta mož in žena laže komunicirala. Tako je na primer k enemu od starešin pristopila neka ženska in povedala, da jo mož, sočastilec, že leta napada z besedami. Starešina je uredil, da se je z obema sestal. Kadar je govoril en zakonec, je starešina drugega prosil, naj govorečega posluša in ga ne prekinja. Ko je govorila žena, je dejala, da ne more več prenašati moževih izbruhov jeze. Povedala je, da je leta imela ob koncu vsakega dne vozel v grlu, saj nikoli ni vedela, ali bo mož jezen, ko bo stopil skozi vrata. Kadar je izbruhnil, je poniževalno govoril o njeni družini, njenih prijateljih in njej sami.

Starešina jo je zaprosil, naj pove, kako se je ob moževih besedah počutila. »Čutila sem, da sem jaz tisti slabi človek, ki ga nihče ne more imeti rad,« je odvrnila. »Včasih sem svojo mamo spraševala: ,Mama, ali je z menoj res tako težko živeti? Me je sploh mogoče ljubiti?‘ « Ko je opisala, kako se je zaradi njegovih besed počutila, je mož začel jokati. Prvič je uvidel, kako zelo je ženo prizadeval s svojimi besedami.

Lahko se spremenite

Tudi nekateri kristjani v prvem stoletju so imeli problem z žaljivim govorjenjem. Krščanski apostol Pavel jih je opominjal, naj odstranijo »jezo, srd, hudobnost, preklinjanje [žaljivo govorjenje, NW], nečedno besedovanje«. (Kološanom 3:8) Vendar pa je grobo govorjenje bolj problem srca kakor jezika. (Lukež 6:45) Zato je Pavel dodal: ,Slecite starega človeka z dejanji njegovimi in oblecite novega.‘ (Kološanom 3:9, 10) To pomeni, da ni dovolj le govoriti drugače, temveč tudi čutiti drugače.

Možu, ki s svojim govorom zadeva rane, je morda treba pomagati ugotoviti, kaj je vzgib za to, da se tako vede.c Moral bi si želeti psalmistove drže: »Preiskuj me, Bog mogočni, in spoznaj srce moje, izkusi me in spoznaj misli moje, in glej, hodim li po potu, ki pelje v trpljenje.« (Psalm 139:23, 24) Na primer: Zakaj čuti, da mora nad svojo partnerico dominirati oziroma jo nadzorovati? Kaj sproža besedne napade? Ali so njegovi napadi simptom globlje jeze? (Pregovori 15:18) Ali se ima za ničvrednega, morda zaradi tega, ker je zrasel v okolju, za katerega je bilo značilno kritično govorjenje? Taka vprašanja lahko možu pomagajo odkriti, zakaj se tako vede.

Žaljivo govorjenje je težko izkoreniniti, še zlasti če ga komu vcepijo starši, ki so bili tudi sami drug do drugega sarkastični, oziroma kultura, ki povišuje dominantno vedenje. Toda vse naučeno se lahko – sčasoma in z naprezanjem – oduči. Pri tem najbolj pomaga Biblija. Človeku pomaga, da odpravi celo močno ukoreninjeno vedenje. (Primerjaj 2. Korinčanom 10:4, 5.) Kako?

Pravilen pogled na od Boga dani vlogi

Pogosto imajo možje, ki z besedami ranjujejo, izkrivljen pogled na od Boga dani vlogi moža in žene. Biblijski pisec Pavel na primer navaja, da naj bodo žene »svojim možem [. . .] pokorne« in da je »mož [. . .] glava ženi«. (Efežanom 5:22, 23) Mož morda meni, da mu glavarstvo daje popoln nadzor. Toda ni tako. Resda mu je žena pokorna, ni pa njegova sužnja. Je njegova »pomočnica« in »dopolnilo«. (1. Mojzesova 2:18, NW) Apostol Pavel dodaja: »Tako so možje dolžni ljubiti žene kakor telesa svoja. Kdor ljubi ženo svojo, ljubi sebe; kajti nihče ni nikoli sovražil svojega mesa, temuč hrani in goji ga kakor tudi Kristus cerkev.« (Efežanom 5:28, 29)

Jezus, glava krščanske občine, ni svojih učencev nikoli zmerjal, niti ni bil tak, da bi se učenci stalno živčno spraševali, kdaj bo ponovno izbruhnil s kritičnimi besedami. Namesto tega je bil mil, ohranjal je njihovo dostojanstvo. ,Poživil vas bom,‘ jim je obljubil. »Sem krotek in iz srca ponižen.« (Matevž 11:28, EI, 29) Če mož v molitvi meditira o tem, kako je Jezus opravljal glavarstvo, mu to lahko pomaga, da bolj uravnovešeno gleda na svoje glavarstvo.

Ko postane napeto

Poznati biblijska načela je eno, udejanjati jih, ko smo pod pritiskom, pa čisto nekaj drugega. Kako se lahko mož, ko postane napeto, ogne temu, da bi zdrsnil nazaj in spet grobo govoril?

Za moža ni znak moškosti, da takrat, ko je vznemirjen, napada z besedami. Biblija pravi: »Boljši je potrpežljivi [počasni za jezo, NW] od močnega, in kdor gospoduje svojemu srcu, od onega, ki mesto pribori.« (Pregovori 16:32) Pravi mož se nadzoruje. Če razmišlja ,Kako bodo moje besede vplivale na ženo? Kako bi se jaz počutil v njenem položaju?‘, pokaže, da se je voljan vživeti v občutke drugega. (Primerjaj Matevž 7:12.)

Biblija pa potrjuje, da nekatere razmere res lahko izzovejo jezo. O takih okoliščinah je psalmist pisal: »Vznemirite se, a ne grešite. Spregovorite v svojem srcu, v postelji, in molčite.« (Psalm 4:4, NW) Bilo je povedano tudi takole: »Ni se narobe jeziti, narobe je z besedami napadati, tako da smo sarkastični, da ponižujemo ali sramotimo.«

Če mož meni, da zgublja nadzor nad svojim govorjenjem, se lahko nauči vzeti »minuto odmora«. Morda bi bilo modro zapustiti sobo, se sprehoditi ali se nekje na samem pomiriti. Pregovori 17:14, NW, pravijo: »Odidi, preden prepir izbruhne.« Razpravo nadaljujte, ko se jeza ohladi.

Seveda nihče ni popoln. Možu, ki je imel težave z grobim govorjenjem, utegne pri tem še kdaj spodleteti. Kadar se mu to zgodi, bi se moral opravičiti. Oblačenje ,novega človeka‘ je trajen proces, a prinaša veliko plačilo. (Kološanom 3:10)

Besede, ki celijo

Res je, »smrt in življenje sta jeziku v oblasti«. (Pregovori 18:21) Govorjenje, ki rani, morajo nadomestiti besede, ki zakon krepijo in utrjujejo. Biblijski pregovor pravi: »Dobrohotne besede so kakor satovje medú, sladkost duši in zdravilo kostem.« (Pregovori 16:24)

Pred nekaj leti so opravili raziskavo, da bi ugotovili, kaj je tisto, zaradi česar so močne družine učinkovite. »Raziskava je odkrila, da se imajo člani teh družin radi in da si to tudi povedo,« poroča strokovnjak za zakon, David R. Mace. »Drug drugega potrjujejo, si dajejo občutek osebne vrednosti in izkoristijo vsako priložnost (ko je to razumno), da govorijo in ravnajo z naklonjenostjo. Naravna posledica je, da so radi skupaj in se tako krepijo, da jim je njihova povezanost v veliko zadovoljstvo.«

Noben bogaboječ mož ne more po pravici reči, da svojo ženo ljubi, če jo zavestno ranjuje z besedami. (Kološanom 3:19) Seveda isto velja za ženo, ki z besedami napada svojega moža. Čisto zares, oba zakonca sta obvezana poslušati Pavlov opomin Efežanom: »Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust, ampak če je katera dobra za napredek, kjer je treba, da dá milost poslušalcem.« (Efežanom 4:29)

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 9]

Krščanski starešina bo morda lahko pomagal, da bosta mož in žena laže komunicirala

[Slika na strani 10]

Možje in žene bi se morali zelo truditi razumeti drug drugega