Kje je dežela, kjer ni kriminala

Bil je največji pogreb, kar jih je Moskva videla v teh letih. Tisoči in tisoči so se zvrstili vzdolž ulic, da bi se spoštljivo poslovili od mladega Rusa, ki so ga 1. marca 1995 napadalci ustrelili tako rekoč na domačem pragu. To je bil Vladislav Listjev, zelo priljubljen na televiziji in 1994. razglašen za novinarja leta.

MANJ ko tri tedne pozneje, 20. marca, je v tokijski podzemni železnici ob zgodnjejutranjem drenu kar naenkrat prišlo do napada s strupenim plinom. Pomoril je nekaj ljudi; precej pa se jih je hudo zastrupilo.

19. aprila pa je mesto Oklahoma pritegnilo pozornost televizijskih gledalcev po vsem svetu. Ti so zgroženi gledali reševalce, kako iz ruševin federalnega poslopja, ki ga je raznesla teroristična bomba, vlačijo zmaličena telesa. Umrlo je 168 ljudi.

Proti koncu letošnjega junija so blizu Dharana v Savdski Arabiji ubili 19 Američanov, kakšnih 400 pa so ranili.

Ti štirje dogodki kažejo, da je kriminaliteta dobila nove razsežnosti. »Običajnim« hudodelstvom so se pridružila brutalna teroristična dejanja. In vsi štirje dogodki – vsak po svoje seveda – dokazujejo, da pred zločinskimi napadi ni varen nihče. Žrtev kriminala ste lahko bodisi doma, na delu ali na ulici. Res, britanska anketa je pokazala, da že skoraj tri četrtine Britancev misli, da je verjetnost, da bodo postali žrtev kriminala, danes veliko večja kot pa pred desetimi leti. Morda je tam, kjer vi živite, podobno.

Prebivalci, ki spoštujejo zakone, pa želijo vlado, ki bi lahko storila kaj več ko le nadzorovala hudodelstvo. Želijo vlado, ki bi ga resnično mogla odpraviti. Primerjave res morda namigujejo, da nekatere vlade kriminal preprečujejo učinkoviteje od drugih, celotna slika pa kaže, da človekovlada boj s kriminalom izgublja. Vseeno pa ni nestvarno oziroma utopično verjeti, da bo v kratkem vlada odpravila kriminaliteto. Katera vlada pa? In kdaj?

[Okvir/zemljevid na straneh 4, 5]

SVET JE POLN KRIMINALA

EVROPA: V italijanski knjigi (»Priložnost in tat«) piše, da se je v Italiji v kratkem času število kaznivih dejanj zoper imetje »povzpelo do višine, za katero so včasih menili, da jo je nemogoče doseči«. V Ukrajini, republiki nekdanje Sovjetske zveze, so za 1985. leto poročali 490 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev, za 1992. pa že 922. In vedno več jih je. Nič čudnega torej, da so v ruskem časopisu (»Argumenti in dejstva«) zapisali: »Nadvse si želimo živeti – ostati živi – preživeti to obdobje strahu [. . .] strah nas je na vlaku, lahko iztiri ali ga vandalsko uničijo; strah nas je letenja, letala često ugrabljajo, lahko se tudi zruši; strah nas je vožnje s podzemno, ker lahko pride do trčenja ali eksplozije; strah nas je hoditi po cesti, ker lahko zaidemo v navzkrižni ogenj, nas oropajo, posilijo, pretepejo ali ubijejo; strah nas je vožnje z avtomobilom, ta lahko zgori ali eksplodira, tudi ukradejo ga lahko; strah nas je stopiti na hodnik stanovanjske zgradbe, v restavracijo ali trgovino, kajti v vsakem od teh lahko človeka poškodujejo ali ubijejo.« V madžarski reviji HVG so za svoje sončno mesto napisali, da je »mafijski sedež«, saj so v zadnjih treh letih v njem »vzniknile vse nove oblike kriminala [. . .] Ljudi pa je teh verižnih hudih dogajanj vse bolj strah, ker vidijo, da policija za boj proti mafiji ni pripravljena.«

AFRIKA: Nigerijski Daily Times je pisal, da zahodnoafriške »višje in visoke šole« preplavlja »val hudih kaznivih dejanj, ki jih povzročajo sproščene strasti članov skrivnostnih kultov: tako hudih, da to že skoraj onemogoča vsakršno smiselno akademsko delo«. In doda: »Ta val se vedno bolj širi, z njim pa jemanje življenj in imetja.« Južnoafriški The Star pa je o neki drugi afriški državi zapisal: »Obstajata dve obliki nasilja: znotrajskupnostni boji in običajna hudodelstva. Prvih je znatno manj, druga pa so močno narasla.«

AMERIKI: Kanadski The Globe and Mail je pisal o tem, da je pri njih v minulem obdobju dvanajstih let število nasilnih dejanj naraslo, to pa se sklada s »težnjo, ki je v zadnjih desetih letih povzročila 50-odstotni porast nasilja«. Hkrati je kolumbijski El Tiempo poročal, da so tamkaj v enem zadnjih let ugrabili 1714 ljudi, to je »dobrih dvakrat več, kot so jih v istem času ugrabili v ostalem svetu«. Po podatkih mehiškega Ministrstva za pravosodje se je v minulem letu v tamkajšnjem glavnem mestu vsake štiri ure dogodil spolni zločin. Predstavnica za tisk je podčrtala, da je dvajseto stoletje značilno po pocenjevanju človekove vrednosti, in sklenila: »Živimo v generaciji, ki stvari po enkratni uporabi zavrže.«

OCEANIJA: V Avstralskem inštitutu za kriminologijo so ocenili, da jih hudodelstvo stane »najmanj 27 milijard avstralskih dolarjev letno, kar je skoraj 1600 dolarjev na vsakega moškega, žensko in otroka«. To pa je »okoli 7,2 odstotka celotnega domačega bruto proizvoda«.

PO ŠIRNEM SVETU: V knjigi The United Nations and Crime Prevention (Združeni narodi in preprečevanje kriminala) so pripomnili, da se je »v sedemdesetih in osemdesetih letih po vsem svetu kriminalna dejavnost naglo povečevala«. Takole piše: »Število evidentiranih kriminalnih dejanj se je s kakih 330 milijonov v letu 1975 povzpelo na skoraj 400 milijonov v 1980. letu, po ocenah pa je 1990. naraslo na pol milijarde.«

[Vir slike]

Zemljevid in globus: Mountain High Maps® Copyright © 1995 Digital Wisdom, Inc.

[Tekst k sliki na strani 3]

Zemlja na straneh 3, 6 in 9: NASA photo