Mladi vprašujejo:
Ali naj igram računalniške oziroma video igre
Obkrožili so te sovražniki! A še zdaleč nisi nemočen. Sprožiš laserske topove in svoje sovražnike pokosiš kakor travo. Težava pa je v tem, da bolj ko streljaš, več sovražnikov se pojavlja. Zato ti, če želiš preživeti, preostane le eno – ubiti vse, kar ti pride pred oči. Med tvojim streljanjem sovražniki izginjajo v kaskadah krvi . . .
»ZABAVA, kjer iztrgavajo hrbtenice, praskajo meso in razletavajo glave!« Tako je pisec v neki reviji z zanosom opisal najnovejšo verzijo priljubljene računalniške igre. Pravzaprav je to le ena igra v novi izvedbi računalniških in video iger, ki igralcem omogočajo, da udejanjajo razburljive fantazije. Predhodne verzije se v primerjavi s temi krvavimi, pogosto sadistično nasilnimi igrami zdijo kar precej krotke.
Kljub temu so nasilne video in računalniške igre med mladimi izredno priljubljene. In ker ima v Združenih državah približno tretjina vseh gospodinjstev kako obliko elektronskega sistema za igre, lahko do njih pride na milijone mladih. Mladim, ki doma nimajo take opreme, pa je, zato da bi te igre igrali, treba le stopiti do prijateljevega doma ali v krajevni lokal z video igrami.
Kaj pa ti? Ali te je kdaj zamikalo, da bi si sam kupil – ali vsaj poskusil igrati – katere teh novih iger? No, ko boš preiskal vsa dejstva, boš o tem morda še enkrat razmislil.
Niso vse igre enake!
Najprej naj nam bo jasno, da niso vse video oziroma računalniške igre sporne ali nasilne. Mnoge izobražujejo; predmete, kot so geografija, matematika, strojepisje, učijo živo in zabavno. Druge so, s simuliranjem športov, kot sta košarka in hokej, izziv za reflekse. Obstajajo tudi zelo tehnične sestavljanke, ki zbujajo zanimanje in so izziv možganom.
Res pa je, da ti lahko celo najboljše igre vzamejo veliko časa. A Biblija kristjane spodbuja, naj si ,odkupijo čas‘, to je, da čas modro rabijo za duhovna opravila. (Efežanom 5:16, NW) Vendar ne zahteva, da moramo vsak buden trenutek porabiti za delo ali preučevanje. Ravno nasprotno, spominja nas, da je »čas smejanja [. . .] in čas plesanja«. (Propovednik 3:4) Igralne dejavnosti nas lahko, če so zmerne, osvežijo in nam koristijo.
Zavedati pa se moramo tudi, da so mnogo teh iger očitno zasnovali z namenom, da igralcu vzamejo veliko časa. Za nekatere zapravimo ure, da jih obvladamo na določeni stopnji, nato pa ugotovimo, da moramo pred koncem premagati še več drugih stopenj – neogibno težavnejših in zapletenejših! Tu so še igre, za katere se zdi, da v zameno za veliko truda, vračajo le malo. Dan in Sam, kristjana, telesna brata, sta z zanosom igrala neko igro, ki jima je obljubljala, da jima bo pomagala reševati matematične probleme. A kaj kmalu sta spoznala, da matematiko hitreje rešita na papirju kot pa na ekranu!
Torej je tudi pri računalniških in video igrah, ki jih imamo upravičeno za koristne, treba biti izbirčen. Dan in Sam pravita: »Če kupuješ dovolj skrbno, običajno najdeš kako dobro igro.« Edino razumno pa je tudi, da ne zapravljamo ogromno denarja za igre, ki dosežejo le to, da se jih kmalu naveličamo. Neki oče svoja sinova spodbuja, naj se omejita na igre, s katerimi si bosta pomagala pri šolskih predmetih.
Njihove temne strani
Na žalost pa niso vse računalniške in video igre le neškodljiva zabava – še manj pa vzgojne. Veliko današnjih zabavnih računalniških programov se osredinja na to, kar Biblija imenuje »dela mesa« – na nečiste navade, ki jih Bog obsoja. Med takšna obsojanja vredna »dela« sodi »spiritizem« (NW). (Galatom 5:19–21) In Bogu Jehovu je čaravstvo zares »gnusoba«. (5. Mojzesova 18:10–12)
Mnoge današnje igre pa so prepojene s spiritizmom in čaravstvom! Da bi zmagali, morate v neki igri izreči »magične uroke«. Igralci so poučeni: »Ko ste urok pripravljeni izreči, pritisnite na strelo v spodnjem desnem kotu menija, nato pa na stvor, ki ga želite scvreti.« Ali ti takšne igre ne bi mogle privzgojiti nezdrave radovednosti, ki se tiče demonskih sil?
Kaj pa glede izpostavljanja mnogemu ogabnemu nasilju? U.S.News & World Report poroča o dveh priljubljenih igrah, ki kažeta, kako »iztrgavajo sovražnikovo srce«, in »vampirje, ki luknjajo pomanjkljivo oblečene najstnice«. Medtem ko nekateri to računalniško prelivanje krvi odpravijo, češ da je to le neškodljivo fantaziranje, pa nas Biblija v Psalmu 11:5 opozarja: »GOSPOD preiskuje pravičnika, brezbožnika pa in siloljubnega sovraži duša njegova.« (Primerjaj Izaija 2:4.)
Na računalniški ekran pa je mogoče priklicati tudi ceneno pornografijo. Golota in nazorna spolnost sta postali tako običajna prizora, da imajo v ZDA proizvajalci iger sistem za razvrščanje le-teh, s tem pa kupce opozarjajo na žaljive igre. Vendar je le nekaj prodajalcev na drobno pripravljeno prodajo omejiti ter jih ne prodajati mladini. »Naša edina dolžnost je, da kupcem postrežemo s tem, kar želijo,« pravi neki uslužbenec v trgovini. Vprašaj pa se še: »Ali mi bo izpostavljanje podobam, ki razvnemajo spolnost, pomagalo misliti na to, ,kar je pravično, čisto, ljubeznivo in čednostno‘?« (Filipljanom 4:8)
Zasvojen!
Res, strokovnjaki razglabljajo o tem, kako računalniške igre v resnici vplivajo na mlade. Neka študija, o kateri je poročala revija New Scientist, je optimistično sklenila, da take igre »niso glavni krivec za slabo vedenje«. A kljub temu 97 odstotkov mladih, ki so jih v tej študiji anketirali, »meni, da je mogoče postati odvisen od iger«. Mladi so dejali, da so še posebej nevarne igre v lokalih, ker »igralca spodbujajo, da zapravlja vse več denarja«.
Ali te takšne igre zares lahko zasvojijo? Očitno nekatere igralce lahko. Neka mladenka je za Prebudite se! povedala: »Vse, na kar lahko misliš, je, priti do konca in zmagati.« Neki mladenič se podobno spominja: »Porabil sem ure, ko sem skušal razvozlati, kako vse pobiti in priti na naslednjo stopnjo te igre.«
Morda meniš, da tebe igra ne bi mogla nikoli tako prevzeti. Toda razmisli o tem, kako televizijske oddaje in filmi upravljajo s človeškimi čustvi – ljudi spravijo v solze, bes ali jih razburijo. Zatem pa si predstavljaj program, ki nima le vznemirljivega grafičnega prikaza, edinstvenih oseb in bleščečih posebnih efektov, ampak omogoča, da si superjunak ti. Ali bi se mogel upreti temu, da se vanj popolnoma ne vpleteš? Zato ne preseneča, da nekateri igralci ne vedo več ločiti fantazije od resničnosti. Neki mladenič se spominja: »To, da sem igral nasilne igre, je name vplivalo tako slabo, da sem si celo predstavljal, da so moje roke pištola in sem z njimi meril v ljudi.«
Izbiraj modro
Kadar pa starši mlade glede rabe računalniških ali video iger ne omejujejo, bi ti morali razmisliti o nasvetu iz Propovednika 2:14: »Modri ima oči v glavi.« To pomeni, da modri gleda, kam gre, in vidi, kaj je pred njim. V svetu računalniške zabave je prav zares že veliko takega, kar nasprotuje Božjemu spoznanju. (Primerjaj 2. Korinčanom 10:5.) In kdo ve, s čim bodo softverski čarodeji v prihodnje še prišli na dan? Zato bi se moral vsak mladostnik, preden kakšno igro kupi, jo igra ali si jo sposodi, vprašati: ,O čem govori? Ali njen naslov namiguje na nagnjenje k okultizmu? Ali slike na naslovni strani slikajo odurno nasilje?‘
Elektronske igre ti v najboljšem primeru lahko ponudijo nekoliko koristnega veselja in pouka. Toda ali si res zaslužijo, da zanje zapravljaš svoj dragoceni čas? Poprej omenjeni 14-letni Sam pripoveduje: »Najin oče nama ni nikoli posebej prepovedal imeti video iger. Vprašal pa naju je: ,Kaj je pri tem, da pritiskata na gumb in opazujeta nekoga, kako teka ali skače po ekranu, tako zanimivega?‘ « »In sedaj tudi midva tako meniva,« dodaja njegov brat Dan.
Ne pozabi, da se lahko zabavaš še drugače – morda bolj ustvarjalno – na primer, da bereš, se ukvarjaš z umetno obrtjo, sodeluješ v zdravih športih, poješ ali se učiš igrati na glasbilo. Veliko bolje je čas rabiti za to, da ,se vadiš v pobožnosti‘. (1. Timoteju 4:7) Če boš tako delal, ti bo to veliko bolj koristilo, kot pa igranje katere koli elektronske igre.
[Poudarjeno besedilo na strani 13]
Sedemindevetdeset odstotkov mladih, ki so jih anketirali v neki študiji, »meni, da je mogoče postati odvisen od iger«
[Slika na strani 14]
Ali ti igranje nasilnih video iger res lahko škodi