Papežev obisk Združenih narodov — kaj je dosegel

PAPEŽ Janez Pavel II. je preletel Atlantik, da bi podal govor Združenim narodom v New Yorku. S tem je v svojih svetovnih potovanjih presegel 1,000.000 kilometrov. Bil je 4. oktober 1995 in kot papež je tedaj v tujino potoval že oseminšestdesetič. Brez dvoma je on papež, ki je v zgodovini Rimskokatoliške cerkve največ prepotoval.

Na Newarkško mednarodno letališče (New Jersey) je prispel na deževno sredo, obkrožen z eno najbolj dovršenih varnostnih zaves, ki je bila kdaj pripravljena za kakšnega dostojanstvenika. Menijo, da je za papeževo varstvo skrbelo kakih 8000 zveznih in mestnih uradnikov. Neko poročilo je to imenovalo »dovršen varnostni oklep«, h kateremu so sodili tudi helikopterji in potapljači.

Čemu obisk

Papež je v svojem nagovoru na letališču spomnil, da je njegov predhodnik, papež Pavel VI., Generalno skupščino ZN nagovoril s pozivom k miru: »Nič več vojne, vojne nikoli več!« Janez Pavel II. je dejal, da se je vrnil, »izrazit [svoje] trdno prepričanje, da so ideali in nameni, zaradi katerih so bili ZN pred pol stoletja ustanovljeni, bolj nujni kot sploh kdaj v svetu, ki išče smoter«.

Ob večernih molitvah v Sacred Heart Cathedralu (Newark) je papež zopet pokazal, da podpira ZN: »Ta organizacija obstaja v splošno dobro človeške družine in zato je primerno, da papež tu govori kot priča za evangeljsko upanje.« Dodal je: »Naša molitev za mir je tako tudi molitev za Organizacijo združenih narodov. Sveti Frančišek Asiški [. . .] se odlikuje kot velik ljubitelj in mojster miru. Kličimo k njemu, naj prosi za prizadevanje Združenih narodov za pravico in mir povsod po svetu.«

V svojem govoru ZN je hvalil nenasilne politične spremembe leta 1989 v Vzhodni Evropi, kjer je več držav ponovno dobilo svobodo. Spodbujal je k »resničnemu patriotizmu« kot nasprotju »ozkemu in izključevalnemu nacionalizmu«. Govoril je o krivicah sedanjega sistema in dejal: »Ko milijoni trpijo zaradi revščine, kar pomeni lakoto, nedohranjenost, bolezen, nepismenost in propadanje, se moramo [. . .] spomniti, da nima nihče pravice drugega izkoriščati sebi v prid.«

Nato je izjavil: »Le kako lahko, ko se spoprijemamo s temi velikanskimi izzivi, spregledamo vlogo Organizacije združenih narodov?« Rekel je, da morajo ZN »postati moralni center, kjer se vsi narodi počutijo kakor doma«. Poudaril je, da je treba pospeševati »solidarnost celotne človeške družine«.

Resnični mir – od kod

Ni dvoma, izjavil je mnogo plemenitega. Toda ali je v svojem dolgem govoru kdaj usmeril svetovne voditelje na Božjo rešitev problemov človeštva – njegovo kraljestveno vlado po Kristusu Jezusu? (Matevž 6:10) Ne, ni. V resnici v svojem govoru ZN ni niti enkrat navedel Biblije. Ravno nasprotno, dejal je: »S pomočjo Božje naklonjenosti lahko v naslednjem stoletju in naslednjem tisočletju zgradimo človeka vredno civilizacijo, resnično kulturo svobode.« Preučevalcem Biblije se ta izjava morda zdi odmev podobne, ki so jo nekoč, pred več kot 4000 leti, izrekli prebivalci starega Babela, misleč, da lahko človeštvo ohranijo združeno s človekovimi sredstvi: »Dejte, zgradimo si mesto in stolp, ki mu vrh bodi do neba, in naredimo si ime.« (1. Mojzesova 11:4) Po tem gledišču bodo človeški politični voditelji, zastopani v ZN, zgradili novo civilizacijo, ki bo temeljila na svobodi.

Kaj pa Biblija prerokuje o prihodnosti človekovih političnih vlad in samih ZN? Knjigi Daniel in Razodetje jasno kažeta, kakšna prihodnost jih čaka. Daniel je prerokoval, da bo Bog v zadnjih dneh postavil svojo kraljestveno vlado, kakor velik kamen ,odtrgan brez človeških rok‘. Kaj bo storila? »V dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano [. . .]; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« Človeške vlade bo nadomestila ena pravična vlada za vse človeštvo. (Daniel 2:44, 45)

Kaj se bo zgodilo z ZN? Razodetje, 17. poglavje, slika ZN (in njihovega nedolgo živečega predhodnika, Društvo narodov) kot škrlatno zver, ki ima »iti v pogubo«. (Razodetje 17:8)a Jehovov vir resničnega miru ni nobeno nepopolno človeško sredstvo, ne glede na to, kako iskreni so njegovi privrženci. Resnični mir bo prišel po Božjem obljubljenem Kraljestvu v rokah obujenega Kristusa Jezusa v nebesih. To je temelj za spolnitev Božje obljube v Razodetju 21:3, 4: »Glej, šator Božji z ljudmi, in prebival bo ž njimi; in oni bodo ljudstva njegova, in Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.«

Obisk – koliko učinkovit

Ali so bili katoliški verniki, ko je papež v svojih govorih meril na Biblijo, spodbujeni, naj vzamejo svoje Biblije in preverijo navedenke? Dejstvo je, da velika večina Biblije sploh prinesla ni. Papež je redkokdaj omenil specifično navedenko svetopisemskega odlomka, da bi občinstvu olajšal branje Biblije.

En takšen zgled je ta, ko je na Giants Stadiumu (New Jersey) govoril 83.000 ljudem in dejal: »Čakamo na vrnitev Gospoda kot sodnika živečih in mrtvih. Čakamo na njegovo vrnitev v slavi, na prihod Božjega kraljestva v njegovem polnem obsegu. K temu nenehno vabijo psalmi: ,Čakajte Gospoda pogumno. Bodite srčni in čakajte Gospoda.‘ « Toda kateri odlomek iz Psalmov je tu navajal? In na katerega Gospoda se je obračal, na Jezusa ali Boga? (Primerjaj Psalm 110:1.) Kot poroča vatikanski časopis L’Osservatore Romano je navajal Psalm 27:14, ki se jasneje glasi: »Upaj v Jahveja, bodi močan. Naj bo tvoje srce pogumno, upaj v Jahveja.« (The Jerusalem Bible) Da, upati bi morali v Jahveja oziroma Jehova, ki je Bog Gospoda Jezusa. (Janez 20:17)

Ali so katoliški kler in voditelji skozi zgodovino pospeševali mir med narodi? Ali katoliški nauki rešujejo etnične, rasne in plemenske spore? Pokoli v Ruandi v vzhodnocentralni Afriki leta 1994 in smrtonosne vojne zadnjih nekaj let v nekdanji Jugoslaviji kažejo, da religiozna verjetja na splošno niso odpravila najglobljih sovraštev in predsodkov, skritih v človeškem srcu. Niti bežna tedenska spoved, niti redno obiskovanje maše ne bosta spremenila razmišljanja in ravnanja ljudi. Ta bi lahko spremenil le veliko močnejši vpliv, vpliv, ki lahko deluje le, ko se Božji Besedi dovoli prežeti srce in razum vernika.

Spremenjeno vedenje resničnih kristjanov ne temelji na čustvenem odzivu, ki ga sprožijo religiozni običaji, temveč na razumskem razumevanju Božje volje glede vsakega posameznika. Apostol Pavel je dejal: »Nikar se ne prilagajajte miselnosti tega sveta, ampak se tako preobrazujte, da boste prenavljali svojega duha. Tako boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.« (Rimljanom 12:1, 2, EI) To novo vedenje se pridobi s preučevanjem Božje Besede, ki vodi do točnega spoznanja Božje volje. Ustvarja duhovno silo, ki vzgibava razum, rezultat pa je krščansko vedenje. (Efežanom 4:23; Kološanom 1:9, 10)

Ali je cerkev na »kritičnih razpotjih«

Španski časopis El País je papeža Janeza Pavla II. opisal kot takega, ki ima za moža 75 let »izredno karizmo«. Neki ameriški časopis pa ga je imenoval »mojster medijev«. Vešče ravna s tiskom in spretno navezuje stike z množicami in njihovimi otroki. Na svojih potovanjih primerno zastopa sveti sedež v Vatikanu. Čeprav je Vatikan ZN uradno priznal, pa tej organizaciji papeževo blagoslavljanje ne zagotavlja Jehovovega blagoslova.

Odzivi na papežev obisk so bili različni. Mnoge izmed tistih katoličanov, ki so dobili vstopnice za mašo na prostem, je ta čustveno dvignila. Nekateri katoliški voditelji pa so na obisk in njegove morebitne učinke gledali bolj negativno. The New York Times je navedel Timothyja B. Ragana, predsednika Katoliškega narodnega centra za pastoralno vodstvo: »Papežev obisk je bila zgrešena priložnost. Čeprav je bil izlet ,za mnoge spodbuden in zakramentalni višek‘,« pa mnogim katoliškim voditeljem ni dal »priložnosti, da bi jih [papež] poslušal, in nobene priprave za dvogovor.« Mnogi katoličani menijo, da morajo glede spornih zadev, kot so celibat, načrtovanje rojstev, ločitev, poslušati samogovor.

Nekatere katoliške avtoritete priznavajo, da je »cerkev na kritičnih razpotjih«. Bojijo se, da mnogi katoličani »še zlasti mladi, zgubljajo jasen čut, kaj pomeni biti katoličan«. James Hitchcock, tradicionalni katoličan, »vidi problem kot uničevalno hladno vojno med vse bolj konzervativno hierarhijo in nekoliko liberalnim ,srednjim vodstvom‘ «.

Hitchcock je glede tega, kako bi papežev obisk vplival na krize v cerkvenih rangih, izjavil: »Pride sem, laskajo mu, gre domov – in nič se ne zgodi. Z mojega gledišča je rezultat razočaranje.« Papež je prav gotovo zgrešil priložnost, da političnim voditeljem v ZN pove, kje je vir resničnega miru.

Čeprav ustanovna listina ZN in človeška propaganda poudarjata cilj »mir in varnost«, se ne dajte prevarati. Biblija svari: »Ko pravijo: Mir in varnost, tedaj jih mahoma doleti poguba, kakor porodne bolečine nosečo; in ušli ne bodo.« (1. Tesaloničanom 5:3) Resnični mir in varnost bosta prišla le po Božji volji in njegovi poti – po njegovi kraljestveni vladi, ne po ZN.

[Podčrtna opomba]

[Navedba vira slike na strani 22]

UN photos