Mladi vprašujejo:
Zakaj se ne morem učiti
»Nisem si želela priti domov,« se spominja Jessica, »in se soočiti s svojimi starši. Ponovno sem padla pri kar nekaj predmetih.«a Jessica je pri petnajstih bistra in lepa. Toda kakor mnogi mladi ima težave z ocenami.
SLABŠI šolski uspeh je pogosto posledica malomarnega odnosa do izobraževanja ali učitelja. Toda pri Jessici ni tako. Enostavno silno težko ji je doumevati abstraktne pojme. Jessica se mora zato seveda zelo truditi, da bi bila pri matematiki uspešna. Zaradi težav z branjem je tudi pri drugih predmetih le stežka dobra.
Maria pa po drugi strani ne zna pravilno črkovati. Zapiske, ki jih dela na krščanskih shodih, vedno skriva, ker se sramuje svojih črkovnih napak. Vendar nista niti Jessica niti Maria neinteligentni. Jessica zna z ljudmi tako dobro ravnati, da so jo v šoli imenovali za posrednico oziroma reševalko težav, kadar se med njenimi sošolci te pojavijo. Učena Maria pa je med 10 odstotki najboljših v svojem razredu.
In v čem je težava: Jessica in Maria imata učne motnje. Znanstveniki domnevajo, da ima podobne težave pri učenju približno od 3 do 10 odstotkov vseh otrok. Tania, ki je sedaj v zgodnjih dvajsetih, trpi zaradi tako imenovane hiperaktivne motnje pomanjkanja pozornosti (HMPP).b Sama pripoveduje: »Ker nisem sposobna biti pozorna ali pa sedeti pri miru, imam težave na krščanskih shodih, pri osebnem preučevanju in molitvah. Zaradi prehitrega preskakovanja s teme na temo, tako da mi nihče ne more slediti, pa trpi moja strežba.«
Kadar motnje ne spremlja hiperaktivnost, se le-ta imenuje motnja pomanjkanja pozornosti (MPP). Za ljudi s to motnjo pogosto pravijo, da so sanjači. Nevrolog dr. Bruce Roseman je glede ljudi z MPP-jem dejal: »Sedijo pred knjigo, a se v 45 minutah nič ne zgodi.« Zaradi nečesa se težko zberejo.
Medicinski raziskovalci menijo, da so nedavno pričeli doumevati, kaj povzroča te težave. Vendar je kljub temu še veliko neznanega. In meje med različnimi motnjami ter nezmožnostmi, ki ovirajo učenje, niso vedno jasne. A naj bo točen vzrok ali naziv določene motnje, bodisi da gre za težavo z branjem, s pomnjenjem, z zbranostjo ali s hiperaktivnostjo, takšen ali drugačen, motnja lahko človeka ovira pri izobraževanju in mu povzroča nemalo trpljenja. Če se sam nisi sposoben učiti, kako se lahko s tem spoprimeš?
Spoprijemati se je izziv
Premisli o Jessici, ki smo jo omenili v uvodu. Ker se je odločila, da premaga nezmožnost branja, se je trudila brati različne knjige. Do preobrata je prišlo, ko je našla knjigo pesmi in ta jo je prevzela. Priskrbela si je podobno knjigo, ki jo je brala z ravno takšnim užitkom. Kasneje so jo pričele zanimati serije pripovedk, in kmalu ji ni bilo več tako težko brati. Iz tega se lahko naučimo, da se splača vztrajati. Tudi ti lahko premagaš nezmožnost branja ali pa v tem vsaj zelo napreduješ, tako da se ne vdaš. (Primerjaj Galatom 6:9.)
Kako pa ravnati, če imaš težave s tem, da vse hitro pozabiš? Pomemben ključ za rešitev tega problema je v pregovoru: »Ponavljanje je mati dobrega pomnjenja.« Nicky je spoznal, da mu pomaga zapomniti si stvari, če to, kar je slišal ali prebral, sam pri sebi ustno ponavlja. Poskusi. Morda bo to pomagalo tudi tebi. Zanimivo je, da so v biblijskih časih ljudje besede izgovarjali, tudi če so brali le zase. Tako je Jehova biblijskemu piscu Jozuetu zapovedal: »Premišljaj [pridušeno beri, NW] [Božjo postavo] dan in noč.« (Jozue 1:8; Psalm 1:2) Zakaj je bilo izgovarjanje besed tako pomembno? Ker so s tem zaposlili dva čuta, slušnega in vidnega, to pa je bralcu pomagalo, da si je kaj globlje vtisnil v um.
Jessica se je tudi matematiko zelo težko učila. A se je skušala matematičnih pravil naučiti s ponavljanjem, včasih je za eno porabila tudi pol ure. Njen trud je bil sčasoma poplačan. Zato ponavljaj, ponavljaj, ponavljaj! Modro je tudi imeti pri sebi papir in svinčnik, da si, medtem ko poslušaš v razredu ali pa bereš, lahko delaš zapiske.
Pomembno je, da se obvežeš, da se boš učil. Navadi se na to, da po pouku ostaneš v šoli ter se pogovarjaš z učitelji. Seznani se z njimi. Povej jim, da se težko učiš, toda da si odločen to premagati. Večina učiteljev ti bo željno pomagala. Zato pridobi njihovo pomoč. Jessica je to storila in od nekega sočutnega učitelja prejela tako zelo potrebno podporo.
Nauči se zbrati
Pomaga tudi to, da si zastaviš cilj in omisliš sistem nagrajevanja. Če si boš zastavil določen cilj, da denimo dokončaš kak del domače naloge, preden vklopiš televizijo ali zavrtiš priljubljeno glasbo, te to lahko spodbudi k zbranosti. Poskrbi, da so zastavljeni cilji razumni. (Primerjaj Filipljanom 4:5.)
Včasih ti lahko pomaga, da v svojem okolju narediš ustvarjalne spremembe. Nicky se je dogovoril, da v razredu sedi spredaj, blizu učitelja, da bi se lahko bolje zbral. Jessica je ugotovila, da ji koristi, če domače naloge dela skupaj s kako marljivo sošolko. Lahko pa boš ugotovil, da je koristno že samo to, da si sobo domače in udobno urediš.
Zmanjšaj nemirnost
Če se nagibaš k hiperaktivnosti, je zate učenje lahko mučno. Vendar nekateri strokovnjaki pravijo, da se hiperaktivnost lahko spelje v telesno dejavnost. »Vse več je dokazov,« je omenjeno v U.S.News & World Reportu, »da biološke spremembe v možganih, ki nastanejo zaradi aerobičnih vaj, pri človeku boljšajo zmožnost obvladovanja novih podatkov in pomnjenja starih.« Zato je lahko zmerna vadba – plavanje, tek, žoganje, kolesarjenje, drsanje in tako dalje – dobra za telo in um. (1. Timoteju 4:8)
Za učne motnje se običajno predpišejo zdravila. Sodijo, da se kakih 70 odstotkov mladih, ki trpijo zaradi HMPP-ja, na prejeto poživilo odzove. O tem, ali boš zdravljenje z zdravili sprejel, se moraš odločiti skupaj s starši, zatem ko razmislite o resnosti težave, mogočih stranskih učinkih in še o drugih dejavnikih.
Ohrani samospoštovanje
Čeprav se na težavo z učenjem ne gleda kot na čustveni problem, pa lahko pusti čustvene posledice. Pri nekomu lahko to, da ga starši ali učitelji nenehno grajajo in kritizirajo, da ima slabe ali povprečne šolske ocene ter premalo tesnih prijateljev, vse skupaj izzove premalo samospoštovanja. Nekateri mladi ta občutek zakrivajo z jezo in grožnjami.
Toda zaradi težav z učenjem ti ni treba zgubiti samospoštovanja.c »Moj cilj,« pravi neki strokovnjak, ki se ukvarja z mladimi, ki imajo težave z učenjem, »je spremeniti njihov odnos do življenja – iz ,sem neumen in ničesar ne naredim prav‘ [. . .] v ,težavo premagujem in lahko storim veliko več, kot sem si sploh kdaj mislil‘.«
Čeprav ne moreš veliko narediti glede drže drugih, pa lahko vplivaš na svojo. Jessica je to storila. Sama pravi: »Kadar sem se zaradi tega, kar so otroci v šoli rekli in vzdevkov, ki so mi jih dajali, obsojala, sem si želela zbežati iz šole. Sedaj pa to, kar govorijo, skušam prezreti in se še nadalje kar najboljše potruditi. To je težko in moram se kar naprej opominjati, toda deluje.«
Jessica pa se mora kosati še z nečim. Njen starejši brat je bil ves čas odličnjak. »To mi je običajno uničevalo samospoštovanje,« pravi Jessica, »vse dokler se nisem nehala primerjati z njim.« Zato, ne primerjaj se s svojim bratom ali sestro. (Primerjaj Galatom 6:4.)
Tudi pogovori z zaupnim prijateljem ti bodo pomagali na stvari pravilno gledati. Pravi prijatelj ti bo zvestovdano stal ob strani, ko se boš skušal izboljšati. (Pregovori 17:17) Po drugi strani pa te bo lažni prijatelj bodisi pobijal ali pa o tebi imel neprimerno visoko mnenje. Zato prijatelje skrbno izbiraj.
Če imaš učne težave, te bodo verjetno popravljali večkrat kakor druge mlade. Toda ne dopusti, da bi zaradi tega imel o sebi negativno mnenje. Na disciplino glej tako kakor Bog, kot na nekaj zelo dragocenega. Zapomni si, da je starševsko discipliniranje dokaz, da te imata starša rada in ti želita najbolje. (Pregovori 1:8, 9; 3:11, 12; Hebrejcem 12:5–9)
Ne, zaradi učnih težav ti ni treba, da si pobit. Glede njih lahko kaj ukreneš in živiš ustvarjalno. Toda obstaja še celo boljši razlog za upanje. Bog je obljubil, da bo priskrbel nov pravični svet, v katerem bo polno spoznanja ter bo popravljena vsaka umska in telesna motnja. (Izaija 11:9; Razodetje 21:1–4) Zato bodi odločen, da se o Bogu Jehovu in njegovih namenih še več naučiš in v skladu s tem spoznanjem tudi ravnaš. (Janez 17:3)
[Podčrtne opombe]
a Nekatera imena so spremenjena.
b Prosimo, glej serijo člankov »Razumeti težavne otroke«, Prebudite se!, 8. marec 1995, ter članek »Does Your Child Have Learning Problems?«, Awake!, 8. maj 1983.
c Glej članek »Young People Ask . . . How Can I Build My Self-Respect?«, Awake!, 8. april 1983.
[Slika na strani 13]
Obveži se, da se boš učil