Pogled v svet

Nasilje se pogreza v nove skrajnosti

Za ljudi, ki menijo, da je šport, kot so boksarska srečanja ali tekmovanje v borilnih veščinah, premalo nasilen, so promotorji v Združenih državah prišli na dan z novo izbiro, ki se imenuje »ekstremno pretepanje« ali »skrajno pretepanje«. Kot poročajo v The New York Timesu je zamisel preprosta: »Moška se tolčeta, dokler se eden ne preda ali pa ga drugi ne udari do nezavesti.« Rokavic, da bi z njimi omilila udarce, ne nosita; ni rund ali time-outov; poleg prepovedi ugriza ali praskanja oči, obstaja le nekaj pravil. Nasprotnika uporabljata tehnike boksa, juda, karateja, rokoborbe ali uličnega pretepanja, konec je pogosto zelo krvav. Tekmujeta pred divje razpoloženo množico navijačev, ki za vstopnice plačuje celo do 200 ameriških dolarjev; pretepi so razširjeni tudi po kabelski televiziji in izposojenih videokasetah. Vendar so v mnogih državah Združenih držav te dogodke že prepovedali.

Ženskam naloženo dodatno delo

Ali si moški in ženske delo v domu enako delijo? Glede na anketo nemškega zveznega ministrstva za statistiko si ga ne. Ekonomista Norbert Schwarz in Dieter Schäfer sta 7200 družin prosila, naj razčlenijo, koliko časa porabijo za delo v domu, in si to zapišejo. V anketo sta zajela dela, kot so pomivanje posode, nakupovanje, skrb za bolne sorodnike in manjša popravila okoli avtomobila. »Ženske so, ne glede na to, ali so bile zaposlene ali ne, za neplačano delo porabile dvakrat toliko časa kakor moški,« poročajo v Süddeutsche Zeitungu.

Religija v »kibernetičnem prostoru«

Ljudje, ki z računalnikom raziskujejo »kibernetični prostor«, mreže povezanih računalniških podatkovnih zbirk, lahko od sedaj izbirajo med več religijskimi možnostmi. Na World Wide Webu imajo sedaj Marijino stran, kjer radovedneži lahko dobijo odgovore na deset najpogosteje zastavljenih vprašanj o Devici Mariji, kot na primer, zakaj je vedno naslikana v svetlomodri obleki. Amiše, ki se ogibajo tehnike, kot je elektrika, predstavlja del z imenom Vprašaj Amiše. Amišem pošljejo natisnjena vprašanja, oni nanje pisno odgovorijo, odgovore pa nato, po posredniku, prenesejo v računalnik. V The Christian Century je omenjeno, da sedaj na Internetu obstaja »lokacija«, ki se imenuje Spovednica, tam vas računalniški duhovnik vpraša: »In česa bi se vi želeli spovedati?« V naslednji vrsti pa se pojavijo številni možni odgovori. »Zagrešil sem naslednje: (moril sem) (prešuštvoval sem) (bil sem brezbrižen) (bil sem poželjiv) (bil sem pohlepen) (varal sem) (bil sem požrešen) (bil sem ponosen) (jezil sem se) (bil sem zavisten) (napačno sem postavljal prioritete).«

Zares velika in smrdeča roža

Največja roža na svetu je prav zares čudno stvarjenje. Imenuje se raflezija in je velika približno toliko kot avtobusna zračnica, razcveti pa se v času, ki ga človek potrebuje za rast od spočetja do rojstva. In ni samo velikost tista, zaradi katere bi to rožo le malokdo izbral za šopek. Smrdi. Da bi privabljala muhe, ki jih potrebuje za oprašitev, raflezija vonja po gnilem mesu. V preteklosti so ji malezijski vaščani, živeči v deževnih gozdovih, kjer raflezija raste, dali vzdevek hudičeva posoda ter jo posekajo, takoj ko jo zagledajo. Vendar se je, kot poročajo v South China Morning Postu, malezijski državni kinabulški park odločil to redko rastlino zaščititi, da bi jo znanstveniki lahko še bolje preučili. Krajevni vaščani sedaj s tem, ko vodijo turiste v gozdove, da bi fotografirali raflezije, služijo dodatni denar. A večina ljudi nedvomno ostaja na primerni razdalji.

Italijanski Lurd?

Nedavno je bilo rečeno, da je v italijanskem mestu Civitavecchia kip Device Marije jokal kri, in zaradi tega je tja pridrlo na desetine tisočev radovednih gledalcev in romarjev. Župan Pietro Tidei, ki zase pravi, da je nevernik, je zato s katoliškim prelatom odpotoval v Francijo. Obiskala sta slavno mesto Lurd, ki so ga zaradi njegove katoliške svetosti obnovili in v katerem so se domnevno zgodili »čudeži«. Ta obisk pa ni bilo romanje. Cilj jima je prej bil preučevanje lurdskih »gospodarskih čudežev«, očitno zato, da bi dobila zamisli, kako Civitavecchio za turiste in romarje organizirati in upravljati podobno kakor donosno Meko.

Brazilska »sveta vojna«

Neki binkoštni pastor je pred kratkim v Braziliji začel z nečim, čemur je krajevni tisk dal vzdevek sveta vojna. V državnih televizijskih poročilih je pastor Sergio von Helde obsojal čaščenje podob v Katoliški cerkvi. Da bi to še poudaril, je kazal keramično podobo Aparecidanske Matere božje, črne različice Device Marije, ki je zavetnica 110,000.000 brazilskih katoličanov. Von Helde je to podobo imenoval »grozna, sramotna lutka« ter jo ob tem ves čas klofutal in suval. Na tisoče katoličanov je protestiralo in po ulicah nosilo podobo te zavetnice. Vreščeča drhal, lučajoča kamenje, je obdala nekaj templjev Von Heldejeve binkoštne sekte po imenu Univerzalna cerkev Božjega kraljestva. Von Helde, ki ga je voditelj njegove cerkve že suspendiral z njegovega položaja, obsoja občilo, ker je nenehno predvajalo posnetek njegovega napada. »TV Globo [največja narodna televizijska mreža] me je spremenil v pošast,« trdi pastor.

Linčarski umori

V Južnoafriški republiki je jezna drhal skupino domnevnih ugrabiteljev vozil odpeljala z njihovih domov, jih porezala do smrti in pobarvala. V časopisu Saturday Star so pripomnili, da je porast takšnih pripetljajev »simptom družbe, ki je zgubila zaupanje v policijo ter je s kriminalom obsedena in hkrati histerična zaradi njega«. Kriminologi, ki ne opravičujejo takšnega vedenja, imajo barvanje žrtev po umoru za pomenljivo. Mišljeno je bilo kot opozorilo drugim mogočim kriminalcem. Neka kriminologinja je pripomnila: »Vse kaže, da je položaj popolnoma nenadzorovan ter da je javnost zgubila nadzor nad lastno sposobnostjo in se ni sposobna spoprijemati s spoznanjem, da jo oblegajo kriminalci.«

Težave z adolescentnimi kondorji

Kalifornijski kondor, orjaški ptič mrhovinar, ki je v tem stoletju skoraj izumrl, postavlja varstvenike, ki skušajo v ujetništvu izvaljene kondorje spustiti v divjino, pred prav posebne izzive. Neka varstvenica, ki jo navajajo v New Scientistu, pravi, da so ptiči, izpuščeni kot adolescenti, ravno »v dobi raziskovanja, najstništva in na stopnji, ko vse preskusijo«. Ker se ne bojijo človeka ali električnih daljnovodov, jih je kar nekaj izgubilo bodisi življenje ali pa svobodo. Zato so si varstveniki izmislili novo taktiko za vzrejo kondorjevih mladičev. S šibkimi elektrošoki ptiča učijo, da se mora ogibati električnih daljnovodov. Da pa bi ga naučili, da ne bi bil ljudem naklonjen, mu ne prihajajo na dogled, edino kadar občasno nekaj ljudi nenadoma ne plane proti njemu, ga ujame in položi na hrbet. »Kondorji to sovražijo,« omenja New Scientist, in tako se naučijo ogibati se ljudi. Doslej je bila ta metoda kar uspešna.

Domneve o skrivnosti predora

Arheologi so se dolgo spraševali, zakaj je imel Ezekielov predor, ki so ga izkopali v osmem stoletju pr. n. š., da bi med obleganjem asirske vojske Jeruzalem oskrbovali z vodo, tako neredno, vijugasto smer. Za ravno, učinkovitejšo pot bi namesto 533 metrov, kolikor so jih za predor morali skopati, kopali le 320 metrov. Leta 1880 pa so na njegovi steni našli zapis v stari hebrejščini. Ta pojasnjuje, kako sta skupini delavcev začeli na nasprotnih straneh klesati v skalo predor in se na sredini srečali. Ob tem se je zastavilo dodatno vprašanje, kako jima je to uspelo, če upoštevamo predorno blodečo pot. Geologi menijo, da sedaj imajo odgovor. Po besedah Dana Gilla z izraelskega geološkega nadzorništva so delavci upoštevali ter širili naravne kanale, te je oblikovala voda, ki teče skozi skalo tam, kjer so zaradi potresnih sil nastale razpoke ali se srečujejo različne plasti. Čez čas so se ti kanali ponekod morda precej razširili, kar lahko pojasni, zakaj se višina predora z 1,7 metra dvigne na kar 5 metrov in to, kako so delavci, ki so uporabljali oljne svetilke, mogli dobiti dovolj zraka. Delavci pa so bili tudi spretni, saj je bil uspeh predora odvisen od zelo majhnega padca, le 31,75 centimetra na celotni poti.