Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • g96 22. 5. str. 14–16
  • Banjanovec — iz enega drevesa nastaja gozd

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Banjanovec — iz enega drevesa nastaja gozd
  • Prebudite se! 1996
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Religija in banjanovec
  • Splezajmo na banjanovec
  • Vsak bo sedel pod svojo smokvo
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2003
  • Na deževnem gozdu ležijo sence
    Prebudite se! 1997
  • Kalkuta – živahno mesto nasprotij
    Prebudite se! 1998
  • »Siti se drevje GOSPODOVO«
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2004
Prebudite se! 1996
g96 22. 5. str. 14–16

Banjanovec — iz enega drevesa nastaja gozd

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ INDIJE

GOZD običajno sestavlja mnogo dreves. Obstaja pa gozd iz enega samega drevesa. Banjanovec je nadvse nenavadno drevo, ki se lahko širi, dokler ne obsega področja večjega od 2 hektarjev! Kako pa prične rasti? Kako se še naprej razširja, dokler ga resnično lahko ne imenujemo gozd?

Banjanovec sodi v red cvetočih rastlin z imenom Urticales ter družino Moraceae ali murv, h kateri spada kakih 800 vrst figovih rastlin. Dolgo življenje banjanovca ali bengalske fige se prične v semenu iz iztrebkov opic, ptičev ali netopirjev, ki so jedli banjanovčev sad.

Semena klijejo v vejah kakega gostujočega drevesa, korenine pa uspevajo v organskih razkrojkih, zbranih v špranjah. Vlaga pomaga koreninam novega drevesa hitro rasti; stisnejo se ob deblo »žrtvenega« drevesa in rastejo proti tlom. S tem ko se krepijo ter daljšajo, gostujoče drevo zadušijo. Zato to rastlinsko vrsto imenujejo dušilna figa.

Sedaj je banjanovec pripravljen na razširjanje. Korenine se ne razraščajo samo z matičnega debla, ampak se tudi z vodoravno raztezajočih se vej proti tlom spuščajo zračne korenine in se zarastejo v zemljo. Gozd je pričel rasti.

Banjanovci, najdemo jih v tropski Afriki in Indiji, so s svojimi velikimi ploskimi listi ljudem in živalim kakor senčnik. Neko drevo v Indiji je tako obsežno, da lahko, po pripovedovanju, dá streho 20.000 ljudem! Sadovi za človeka niso porabni, banjanovčev les pa je mehak in porozen; uporabljajo pa belo, lepljivo snov, ki se cedi iz lesa in se imenuje ptičja limanica, za lovljenje ptičev.

Kako dolgo banjanovec živi? Neko drevo v državi Andra Pradeš je po presoji staro več kot 600 let; druga znana, zaščitena drevesa pa precej preko 250 let. A banjanovec neomejeno raste in se širi.

Za največjega imajo banjanovec, ki raste v Šrilanki. Ima 350 debelih debel in več kot 3000 tanjših, vsa pa so povezana z matičnim drevesom. Nedavno so v Indiji izmerili drevo, ki ima preko 1100 opornih korenin in baldahinasto pokrivalo, katero obsega več kot 2 hektarja, ter ugotovili, da je največje v tej državi. Neprestano ga čuvajo štirje oboroženi moški, da bi ga zavarovali pred poškodbami. Med druge znane banjanovce v Indiji spada neki blizu Bangalora, ki obsega 1,2 hektarja in je mestnim prebivalcem najljubša pikniška točka. Potem je tu še spoštovanje zbujajoče drevo v ranthambhorškem parku za divje živali. To drevo, omenjeno v spisih mogulskega cesarja izpred 500 let, daje senco ptičem, netopirjem, kačam, vevericam ter hordam malih živali in mrčesa, poleg tega pa je še igrišče in lovišče tigrom in drugim plenilcem tega parka.

Morda najbolj znani banjanovec v Indiji pa je 240-letno drevo v kalkutških narodnih botaničnih vrtovih. Visoko je več kot 24,5 metra in obsega 1,2 hektarja ter ima preko 1800 zračnih korenin in veliko krono z obsegom 420 metrov. Pravi pravcati gozd!

Religija in banjanovec

Ljudje drevesa častijo že od starih časov. Banjanovec ni izjema; še danes ga imajo v Indiji za svetega. Menijo, da sveta drevesa predstavljajo določena božanstva – tako naj bi banjanovec predstavljal boga Višnuja. To, da drevo zasadijo, ga zalivajo in negujejo, imajo za čaščenje drevesnega božanstva.

Banjanovec pa je bil svet tudi starim polinezijskim družbam. Na pravokotnem trgu ali tohui, okoli katerega so bile postavljene hiše, so imeli religiozne obrede. Na enem koncu tega trga je bil običajno tempelj s svetim banjanovcem, ki je imel na vejah v omotih obešene zavite kosti pomembnih umrlih plemenskih članov.

Temu mogočnemu drevesu so ime prvotno dali Evropejci. Zgodnji evropski popotniki so v Indiji in Perzijskem zalivu opazili, da obsežen, dežniku podoben drevesni baldahin daje senco, v kateri trgovci, tako obvarovani žgoče sončne vročine, razpostavljajo svoje blago. Po hindujskem kastnem sistemu so trgovci pripadali višjemu razdelku, imenovanem vajšja. Podkasta, banjovci, je bila znana po prodajalcih žita in drugih živilih. Ko so tujci opazili, da ti svoje dobrine prodajajo pod senčnatim drevesom, so ga pričeli klicati banjanovec.

V tistih dneh so banjovci običajno nosili bombažne telovnike s skrivnimi žepi za denar. Telovnik je bil hladen in se ga je lahko vzdrževalo ter je bil za banjovske trgovce tako običajen, da so tudi to oblačilo poimenovali banjanovec, kasneje pa še vse moške telovnike ali majice. To ime se za moško majico v Indiji še vedno uporablja in še danes imajo banjovci navado pri delu nositi takšno oblačilo.

Splezajmo na banjanovec

Ali bi radi splezali v osrčje banjanovca? To lahko storite, če obiščete Hyderabad v južni Indiji. Blizu begumpetškega letališča in takoj zraven mestnega središča je Machan, restavracija v krošnji, zgrajena na čvrstih vejah banjanovca in sosednjega pipala, ki tudi sodi med figovce. Po debeli vrveni lestvi splezajte mimo tu in tam postavljenih ploščadi. Konstrukcija, na kateri ste, je sestavljena iz bambusa, kokosovih listov in vrvi. Ko vstopite v višjo od dveh jedilnic, ki sta postavljeni na različnih višinah, vas pred soncem in dežjem varuje piramidasto oblikovana bambusova streha. Sedaj ste 9 metrov nad tlemi. Krasno bambusovo pohištvo in plemenski stenski obeski še povečajo občutek, da ste v gozdu.

Ko se usedete, vam izročijo jedilni list, ki se imenuje Mowgli, ime je znano bralcem zgodb, ki jih je napisal Rudyard Kipling, zbrane pa so v Knjigi o džungli. Tudi to pridá h gozdnemu ozračju. Sedaj pa se posvetite edinstvenemu doživetju, jedi obroka sredi banjanovca. Uživajte ob nekaterih indijskih poslasticah, na primer močno začinjenem biriyaniju, po katerem je Hyderabad znan, kebabih in množici drugih jedi.

Ko pojeste, se previdno spustite po vrvni lestvi, oglejte si male slapove in lotosova jezera ter si utrite pot iz te edinstvene restavracije, postavljene v drevesni krošnji obsežnega baldahina banjanovca – drevesa, ki se lahko širi in širi in širi, dokler iz enega drevesa ne nastane gozd.

[Slike na strani 15]

Eno drevo se je razraslo v gozd

Zgoraj: Bližinski posnetek banjanovca v kalkuških narodnih botaničnih vrtovih

[Slika na strani 16]

Banjanovčevo drevo v kalkuških narodnih botaničnih vrtovih

[Slika na strani 16]

Restavracija Machan v banjanovem drevesu (Hyderabad)

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli