Pogled v svet

Mentalne težave naraščajo

Kot je navedeno v časopisu First Call for Children, neka ekipa strokovnjakov za svetovno zdravje opozarja na »vznemirljivo stopnjo težav z mentalnim zdravjem pri narodih v razvoju«. Raziskovalci s harvardske zdravstvene šole so dokumentirali visoko stopnjo številnih mentalnih bolezni, ki so jih povzročile »vojne, naravne nesreče, zlorabe ali umori žensk in otrok ter spremembe demografskih, političnih in gospodarskih razmer«. Poleg tega so ugotovili, da je stopnja mentalne zaostalosti in epilepsije od trikrat do petkrat višja v deželah z nizkim dohodkom, samomor pa je bil glavni vzrok smrti med mladimi. Po besedah dr. Arthurja Kleinmana, vodje te ekipe, bi morali vsi narodi paziti na mentalno zdravje. »Tako revnim kot bogatim narodom ni uspelo vložiti potrebnega, da bi se mentalno zdravje obnovilo in ohranilo,« je dejal.

Sporazumna točka

»Ruski pravoslavni in muslimanski voditelji iz štirih pretežno muslimanskih republik nekdanje Sovjetske zveze – Kazahstana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana – so, zato da bi zadržali veroizpovedi in odklonske verske skupine, ki so v srednji Aziji vse bolj vplivne, sklenili medverski sporazum, ki nima precedensa,« je omenjeno v reviji Christianity Today. V poročilu navajajo, da so verski voditelji, ki so se zbrali v Taškentu, uzbekistanski prestolnici, »obljubili, da bodo sodelovali pri poskusu, da ustavijo vpliv evangeličanskih kristjanov, baptistov, mormonov in Jehovovih prič«.

Ne oziraje se na zaščitenost

V leicesterširškem rezervatu v Angliji so opazili redkega ptiča, rdečevratega ozkokljunega liskonožca. Pripotovali so ptičji opazovalci iz vse Britanije, da bi ga videli. Toda z grozo so le opazovali, kako je velika navadna ščuka tega ptiča selivca z enim grižljajem pogoltnila. »Bilo je kot v prizoru iz filma Žrelo,« je dejal neki »trzavec«, kot ptičje opazovalce imenujejo. »Ta trenutek je ptič še plaval – naslednji trenutek pa hlastanje, pljuskanje, in izginil je.« »Le nekaj ostalega perja je pričalo, da je eksotični vodni ptič obiskal leicesterširški rezervat,« je bilo napisano v Reuterjevem poročilu.

»Biblija ne bi smela biti cenzurirana«

Pod tem naslovom so v uvodniku časopisa The Weekend Australian obsodili »poskuse, da bi ponovno razložili in popravili biblijske odlomke ter tako zadovoljili sodobnim potrebam«. Čeprav je večina novih prevodov »delo učenosti, ki je izkoristila novo odkrita stara besedila in zgodovinske raziskave«, pa uvodnik svari pred tem, da ne bi »prevajanja zamenjali z razlaganjem«. Sporne so bile smernice, namenjene kleru in učiteljem, ki jih je objavil Svét kristjanov in judov, da bi se ognili kakršnemu koli občutku antisemitizma. Izraz, kot je na primer »Judje«, rabljen v zvezi z Jezusovo preskušnjo in smrtjo, naj bi se spremenil v »nekateri jeruzalemski prebivalci«, izraz »farizeji« pa v »nekateri verski voditelji«. V uvodniku dodajajo: »Novozavezne listine niso izrazi mnenj. [. . .] Mešanje besed in spremembe besedila se lahko zlahka bujno razširijo ter tako vodijo do nepoštene predstavitve drame Kristusovega življenja. Družbeni okvir življenja Jezusa mora ostati v skladu s časom, v katerem je on živel.«

Preprečevanje podnebne katastrofe

Nemška znanstvena svetovalna komisija opozarja, da bo med naslednjimi 25 do 30 leti v Zemljinem podnebju prišlo do katastrofe, če se kmalu ne bo ukrepalo. »Strokovnjaki zahtevajo, da se izločevanje podnebnega morilca ogljikovega dioksida (CO₂) vsako leto po vsej obli zmanjša za en odstotek,« poročajo v časopisu Süddeutsche Zeitung. »Ne bi smeli pustiti, da se temperatura v desetletju dvigne za več kot 0,2 stopinje Celzija.« Glavni krivci so države industrializiranega sveta, ki po ocenah Zemljinemu podnebju povzročijo 80 odstotkov vse škode. Nemški meščani na primer v povprečju proizvedejo 20-krat več ogljikovega dioksida od indijskih. Druge glavne ekološke težave, ki jih je povzročil človek, pa so, kot pravijo, erozija tal, pomanjkanje sladke vode in pustošenje biološke pestrosti.

»Ponovno zgraditi družine«

Kot poročajo v brazilskem časopisu O Estado de S. Paulo, narašča zanemarjanje otrok in nasilje nad njimi. Čeprav so za to lahko krive socialnoekonomske težave, pa grdo ravnanje z otroki ni omejeno le na revne soseske. Po besedah Lie Junqueira, koordinatorke posvetovalnice za otroke in mladino, ,ni med bogatimi in revnimi nobene razlike – razen da v barakah ali kompleksih hiš otroški jok vsak sliši; v vilah pa ga zidovi zadušijo‘. Paulo Victor Sapienza, direktor SOS-a za otroke, meni, da se je proti tej težavi najboljše bojevati z okrepitvijo družinskih vezi. »S tem, da otroka damo v zavod, kjer bo brez ljubezni ali naklonjenosti, ničesar ne dosežemo,« pravi. »Nujno moramo pomagati ponovno zgraditi družino, tako bodo otroci naklonjenost in ljubezen našli doma.«

Kofeinski otroci

Kot je navedeno v Tufts University Diet & Nutrition Letter, lahko nepozorni, nemirni, zlahka premoteni in vročekrvni otroci trpijo zaradi tega, ker zaužijejo preveč kofeina. Za osemnajstkilogramskega otroka je »pločevinka kole in samo pol skodelice ledenega čaja enako, kakor tri skodelice kave« za odraslega. V članku opozarjajo na raziskavo Mitchella Schara, profesorja psihologije na hofstraški univerzi, ki je pokazala, da »mnogi simptomi veliko zaužitega kofeina v otrocih spominjajo na simptome stanj, kot je hiperaktivna motnja pomanjkanja pozornosti«. »Preden sklenete, da ima vaš neutrudljivi ali poskočni otrok to težavo,« dodaja ta članek, »lahko ugotovite, da se dá njegovo nemirnost rešiti preprosto s tem, da popije manj kole in čaja.«

Namig ljubiteljem živali

Ali ste ljubitelj živali? Če ste, potem vam kak prijazen pes prav gotovo kdaj poliže obraz ali roke. Po besedah Lanea Grahama, parazitologa na manitobški univerzi, pa je mogoče, da morda dobite parazitske ličinke ali okrogle gliste. »Najboljše je psu ne dopustiti, da se s smrčkom približa vašim ustom,« poročajo v Winnipeg Free Pressu. Psi se s svojim jezikom umivajo; in ker je le-ta podoben pralni deski, pobere veliko stvari, tudi fekalno okuženje. Časopis omenja, da so psički »obče znani po tem, da so kožuhaste kepice polne bacilov«. Čeprav je možnosti, da zbolite, malo, pa svetujejo, »da le zaradi varnosti po daljšem pasjem lizanju sebi in malim otrokom umijete roke in obraz«.

Neizpolnjene obljube

»Genetska terapija se je, tako kakor vsaka zdravstvena revolucija pred njo, pričela z vizijo o svetlejši prihodnosti,« je omenjeno v reviji Time. »Raziskovalci so obljubili, da bodo ozdravili dedne bolezni kot na primer cistično fibrozo, mišično distrofijo in anemijo s srpastimi eritrociti, pa ne z običajno medicino, ampak s čudežnim genetskim inženiringom, pri katerem okvarjene gene nadomestijo z normalnimi dvojniki.« A sedaj, več kot pet let zatem, ko so odobrili prve preskuse na ljudeh in se je na 100 kliniških preskusov vpisalo 600 ljudi, ni nobenih pozitivnih rezultatov. »Po vseh teh preskusih in vsem pretiranem oglaševanju, še vedno ni jasnih dokazov, da so z genetsko terapijo ozdravili enega samega bolnika – ali mu vsaj pomagali,« je navedeno v Timu. V resnici raziskovalci še vedno ne vedo, kako bi bilo gene najboljše spraviti v prizadete celice ali kako telesni imunski sistem pripraviti do tega, da jih ne bi zavrnil. »Kadar ni nobenih dokazov, da kaj deluje,« pravi genetik Robert Erickson z arizonske univerze, »se to ne razlikuje dosti od blaževega žegna.«

Spopadanje z losi

»Pri polovici cestnih nesreč na Švedskem, ki jih sporočijo policiji, gre za trčenje z divjimi živalmi,« poroča New Scientist. Zaradi takšnih trčenj vsako leto umre od 12 do 15 Švedov. Še posebej so zaskrbljeni zaradi evropskih losov, ki lahko tehtajo do 800 kilogramov in se avtomobilov nagonsko ne bojijo. V Newsweeku je navedeno, da so v sosednji Finski losi pri tem narodu ,za alkoholom drugi glavni vzrok prometnih nesreč‘. Da bi pomagala spopadati se s to težavo, švedska avtomobilska družba Saab opravlja poskusna trčenja, pri katerih za preskus varnosti svojih avtomobilov uporablja improvizirane lose. Finski uradniki pa so nakazali 22 milijonov ameriških dolarjev, da bi ob zelo prometnih cestah zgradili podhode za lose. ,Skozi tunele bodo lahko videli obzorje na drugi strani, vanje pa bodo posadili njihove najljubše rastline,‘ piše v Newsweeku. »Ob paritveni sezoni losi ne pogledajo na obe strani ceste.«