Ognjeniki — ali ste v nevarnosti — Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA

Ognjeniki — ali ste v nevarnosti

BRUHAJOČI ognjeniki, ki izmetavajo vroč pepel in tokove razbeljene lave, uprizarjajo nekaj najspektakularnejših predstav naravne energije na Zemlji. Morda pri nobenem takšnem dogodku niste bili zraven, lahko pa da ste se že kopali v ognjeniških toplih vrelcih ali uživali ob hrani, ki je zrasla na rodovitnih tleh iz ognjeniškega prahu. Nekateri v svojih domovih s pridom izkoriščajo tudi geotermalno energijo.

Pred kratkim pa so mnogi, ki živijo blizu aktivnih ognjenikov, bili priče smrti in uničenju, ki ju je povzročilo ognjeniško razdejanje. Odkar je 18. maja 1980 silovito izbruhnila gora Sv. Helena v jugozahodnem predelu države Washington v ZDA, so različni deli sveta izpostavljeni navidez nepopustljivi poplavi smrtonosnih ognjeniških izbruhov. V tem času je število žrtev preseglo skupno zapisano število prejšnjih sedem desetletij, gmotna škoda pa je narasla na stotine milijonov dolarjev. Večkrat bi se skoraj pripetile nesreče, ko so letala zaradi ognjeniškega pepela v zraku zgubila moč in bila prisiljena zasilno pristati.

Najbolj uničevalna izbruha, katerima so sledili blatni tokovi, sta bila izbruh Pinatuba na Filipinih, ki je zbrisal desetine tisočev domov, in izbruh Nevada del Ruiz v Kolumbiji, ta je pobil več kot 22.000 ljudi. Mogočih je še več nesreč. Ognjeniška strokovnjaka Robert Tilling in Peter Lipman z ameriškega Geološkega zemljemerstva navajata, da »bo verjetno do leta 2000 zaradi ognjenikov v nevarnosti že vsaj 500 milijonov ljudi«.

Morda se vam bo zato zdelo modro vprašati: ,Ali živim blizu aktivnega ali verjetnostno aktivnega ognjenika? Kakšni izbruhi so najbolj nevarni in ali lahko vodijo v še smrtonosnejše drugačne izbruhe? Če živim na področju, ogroženem zaradi ognjenika, kaj lahko storim, da bi nevarnost zmanjšal?‘

Aktivni ognjeniki – kje so

Morda bi bili presenečeni, če bi zvedeli, da živite blizu spečega ognjenika in da bi bili neogibno prizadeti, če bi se prebudil. Znanstveniki, ki ognjenike preučujejo (znani kot vulkanologi), v zadnjih desetletjih niso uspeli le razpoznati aktivnih in mirujočih ognjenikov, temveč so tudi razumeli, zakaj se radi pojavljajo na določenih mestih.

Oglejte si zemljevid (stran 17). Prikazuje, kje se pojavlja kakih več kot 500 ognjenikov, ki so označeni kot aktivni. Ali živite blizu katerega od teh? Drugje gejzirji, fumarole in topli vrelci izdajajo, da je nekje blizu mirujoči ognjenik. Tudi takšni lahko v prihodnosti postanejo dejavni. Več kot polovica aktivnih ognjenikov se vleče vzdolž roba Tihega oceana in sestavlja ognjeni pas. Nekaj teh ognjenikov se pojavlja na celinah, na primer v Kaskadnem gorovju v Severni Ameriki in Andih v Južni Ameriki, medtem ko drugi sestavljajo otoške verige v oceanih, na primer Aleutski otoki, Japonska, Filipini in južna Indonezija. Ognjeniki so običajni tudi v Sredozemlju in blizu njega.

Znanstveniki so ugotovili, da se ti ognjeniki pojavljajo vzdolž mej orjaških, premikajočih se skorjinih delov oziroma plošč, še zlasti tam, kjer se oceanska plošča podriva pod celinsko. Ta proces se imenuje subdukcija. Vročina, nastajajoča pri tem, proizvaja magmo (staljeno kamnino), ki se dviga proti površju. Poleg tega nenadni premiki med ploščami sprožajo močne potrese ravno v mnogih tistih krajih, kjer so bili ognjeniški izbruhi.

Ognjeniki lahko nastanejo tudi tam, kjer se oceanske plošče razmikajo druga od druge. Do mnogih takšnih izbruhov prihaja na oceanskih tleh in jih človek ne vidi. Toda če živite v otoški deželi Islandiji, ste nad Reykjaneškim hrbtom, ki se povezuje s Srednjeatlantskim hrbtom, kjer se plošče, zajemajoče Severno in Južno Ameriko, pomikajo stran od tistih, ki včljenjujejo Evropo in Afriko. V nekaj drugih primerih so osamljene vroče točke pod skorjinimi ploščami ustvarile velike ognjenike na Havajih in afriški celini.

Kakšne so nevarnosti

Koliko je ognjenik nevaren, se določa po tem, koliko je bil dejaven v svoji novejši aktivni zgodovini, pa tudi z magnitudo ognjeniških izbruhov in z njimi povezanim tveganjem. Tveganje je odvisno od gostote naseljenosti in pripravljenosti prebivalstva, ki živi na ogroženih področjih. Najprej poglejmo, kako je s tveganji.

Navadno nevarnejše eksplozivne izbruhe sproža magma, bogata s kremenico. Ta magma je zelo strjena in lahko začasno zamaši ognjenik, dokler plini ne ustvarijo dovoljšnega pritiska in ga z eksplozijo ne odprejo. S kremenico bogata magma se strdi v rahlo obarvane kamnine in je značilna za ognjenike vzdolž robov plošč. Do eksplozij lahko pride tudi takrat, ko dvigajoča se magma naleti na vodo in jo silovito upari. Vroč pepel, ki nastane ob eksplozivnih izbruhih, je lahko smrtonosen. Trije ognjeniki v karibsko-osrednjem predelu Amerike so v šestmesečnem razdobju leta 1902 pobili več kot 36.000 ljudi.

Po drugi strani pa so oceanski ognjeniki nad vročimi točkami in nad razmikališči plošč večinoma iz temnega bazalta z malo kremenice, a z veliko železa in magnezija. Bazaltna magma je tekoča in običajno povzroča blago eksplozivne ali neeksplozivne izbruhe in počasne tokove lave, katerim se ljudje relativno lahko ognejo. Toda ti izbruhi so lahko dolgotrajni. Ognjenik Kilauea na Havajih neprenehoma bruha že od januarja 1983. Čeprav takšni izbruhi povzročajo precej gmotne škode, pa redko tudi poškodbe in smrt.

Ob nekaterih izbruhih se na ognjeniško pobočje odlaga veliko sproščenega pepela. Posledica tega so lahko plazovi. Kadar pa je pepel zmešan z veliko snega, ledu ali vode, lahko tvori močne blatne tokove, ki zmorejo hitro poplakniti doline. Takšni blatni tokovi (znani tudi kot lahari, iz indonezijske besede za lava) lahko dosežejo mnogo kilometrov od ognjenika, morda tudi precéj po izbruhu.

Še posebej daleč sežejo, so pa v zgodovini zelo redki, tsunamiji, orjaški oceanski valovi, ki nastanejo zaradi izbruha v oceanu ali zaradi podmorskega plazu vzdolž pobočja izbočenega ognjenika. Ti močni valovi lahko potujejo s hitrostjo več sto kilometrov na uro. Čeprav so tsunamiji na globokem oceanu zelo nizki in pravzaprav nenevarni za mimo vozeče ladje, pa se v bližini kopnega hitro višajo. Dvigajo se nad vrhove hiš in mnogih zgradb. Ko je leta 1883 eksplodiral Krakatau, je 36.000 ljudi pomrlo zaradi tsunamijev, ki so udarili ob obale Jave in Sumatre.

Druge nevarnosti, povezane z ognjeniki, ki lahko ljudem škodijo ali jim celo vzamejo življenje, so še: ognjeniški pepel in delci, atmosferski sunki, ki nastajajo zaradi silovitih eksplozij, strupeni hlapi, kisli dež in potresi. Ker so po svetu razpoznali veliko pretečih ognjenikov in so z njimi povezane neštete mogoče nevarnosti, je oceniti ognjeniško tveganje res zapletena naloga, ki predstavlja izziv.

Ali tveganje lahko zmanjšate

Svetovno prebivalstvo narašča in tako vse več ljudi živi v potencialno nevarnih ognjeniških področjih. Zaradi tega, pa tudi ker so zadnje čase ognjeniki po svetu aktivnejši, se vulkanologi pospešeno naprezajo zmanjšati ognjeniško tveganje. Nekajkrat so izbruhe uspeli predvideti in napovedati ter s tem rešili življenja. Na podlagi česa lahko izbruhe napovejo?

Pred izbruhom so navadno v ognjeniku ter njegovem ognjiščnem in kaminskem sistemu potresi, ki opozarjajo na dvigajočo se magmo. Ko se ta akumulira visoko v ognjeniku, pritisk narašča. Sproščajo se plini, podtalnici se lahko zviša temperatura in kislost. Pred velikim izbruhom se tudi utegne pojaviti več manjših. Vse te aktivnosti lahko nadzorujejo.

Geologi lahko precej pred izbruhom pomislijo na mogočo nevarnost na podlagi raziskav kamninskega zapisa. Vrste ognjeniških izmečkov in sekundarnega tveganja se velikokrat ponavljajo oziroma izbruhi posnemajo izbruhe drugih preučevanih ognjenikov. Na podlagi takšnih podatkov rišejo za mnogo ognjenikov zemljevide, ki prikazujejo področja večjega tveganja.

Ključ za rešitev življenj pred ognjeniško nevarnostjo včlenjuje to, da vulkanologi ocenjujejo, kolikšno je tveganje, in ognjenik nadzorujejo ter da lokalne oblasti pred pretečo nevarnostjo dovolj zgodaj opozarjajo. Veliko bruhajočih ognjenikov, v nasprotju s potresi, ki se napovedim še vedno zelo izmikajo, lahko nadzorujejo dovolj natančno, da morejo ljudi na ogroženih področjih evakuirati pred uničevalnim dogodkom. Odločilno je zapustiti nevarno področje, saj človeške zgradbe na splošno malo ali nič ne ščitijo pred besnenjem in vročino ognjeniških izmečkov in eksplozij ter pred uničevalno silo plazov, blatnih tokov in tsunamijev.

Čeprav se človek hvalevredno trudi, da mu ognjeniški izbruhi in njim pridružene nevarnosti ne bi toliko škodile, še vedno ni zmožen povsem točno napovedati izbruhov in z njimi povezanih katastrofalnih aktivnosti, da bi zagotovil popolno varnost pred ognjeniki. Še celo nekaj tistih, ki ognjenike nadzorujejo, je umrlo, ker jih je ujel nepričakovan izbruh. Če torej živite blizu mogočega aktivnega ognjenika, bi morali poslušati vsako opozorilo krajevnih oblasti. Tako si boste zelo povečali možnosti, da ognjeniško razdejanje preživite. (Prispevek astrogeologa)

[Okvir na strani 18]

Napovedovanje ognjeniških izbruhov iz vesolja?

Zamislite si merjenje površinskih premikov ognjenikov do enega centimetra natančno iz satelitov, ki so 20.000 kilometrov nad Zemljo in potujejo nič manj kot pet kilometrov na sekundo! To je postalo mogoče z Global Positioning Systemom (GPS), sestavljenim iz več satelitov in strateško nameščenih radijskih sprejemnikov na Zemlji. Za vsako merjenje natančno opazujejo položaj vsaj štirih satelitov. Čas merijo z izredno točnimi, atomskimi urami. Te meritve so izvedljive v večini vremenskih razmer in imajo kar nekaj prednosti pred raziskovalnimi metodami, ki jih opravljajo na tleh. Z GPS-jevimi meritvami bodo morda lahko veliko bolje napovedovali ognjeniške izbruhe, saj se bodo ognjeniki morda leta pred izbruhom širili. To tehniko že uporabljajo za ognjenike na Islandiji, v Italiji, Japonski in Združenih državah.

[Zemljevid na strani 17]

(For fully formatted text, see publication)

Svetovni aktivni ognjeniki in skorjine plošče

Aktivni ognjeniki

Meje plošč

Zgoraj je prikazanih nekaj od več kot 500 aktivnih ognjenikov

[Vir slike]

[Slika na strani 16]

Pepel iz ognjenika Unzen na Japonskem je padal na stanovanjska področja

[Vir slike]

Orion Press-Sipa Press

[Slika na strani 16]

Sv. Helena bruha

[Vir slike]

USGS, David A. Johnston, Cascades Volcano Observatory

[Slika na strani 16]

Etna na Siciliji je nedavno bruhala lavo 15 mesecev

[Vir slike]

Jacques Durieux/Sipa Press

[Slika na strani 17]

Kilauea na Havajih je otok povečala za 200 hektarov

[Vir slike]