Ali cenite versko svobodo

Od dopisnika Prebudite se! iz Estonije

PÄRNU je pristaniško in počitniško mesto v majhni baltiški državi Estoniji, nekdanji republiki Sovjetske zveze. Ima čez 50.000 prebivalcev. Tam sedaj lahko svobodno prakticirajo religijo, ki si jo sami izberejo. Takšne svobode še pred nekaj leti niso imeli. Krajevni časopis Pärnu Leht je 17. junija 1995 zapisal, da je v Pärnuju 11 religij in da namerava o njih objaviti serijo člankov.

Prvi članek je pojasnil: »Začenjamo z občino, katere dejavnost očitno vpliva na vse nas – z Jehovovimi pričami – ki se sedaj shaja v dvorani pivovarne [. . .] Leta 1931 so si Preučevalci Biblije nadeli ime Jehovove priče in to ime nosijo še danes. Po vsem svetu jih je več kot pet milijonov. Upravno središče Jehovovih prič v Estoniji je v Tallinnu.«

Članek je nadaljeval: »Občino Jehovovih razglaševalcev so v Pärnuju ustanovili pred letom dni in pol. Na začetku je bilo 25 članov, sedaj je število poraslo na 120 [. . .]

Prvi vtis je precej pozitiven. Ljudje, večinoma mladi pari, so prijateljski, čedno oblečeni in brez predsodkov. Presenetljivo je, da so bili otroci tako disciplinirani, saj majhnemu otroku ni lahko na enem mestu sedeti uro in pol – toda ti so.«

Časopis je takole razložil, kako se Jehovove priče razlikujejo od drugih religij: »Poudarjajo raj, ki je v prihodnosti. Omembe vredno je tudi to, kako občina pozna Biblijo in jo citira ob vsakem mogočem trenutku.« Članek je sklenil: »Teh 120 ljudi, ki so Jehovovi razglaševalci, se je odločilo. In prepričani so, da pravilno. Svoje življenje osredinjajo na svoji veri in na tem, da jo razglašajo.«

V Pärnuju pa vsem ta prvi članek v nameravani seriji člankov o religijah v mestu ni bil všeč. Pärnu Leht je 8. julija 1995 poročal: »Radi bi objavili peticijo, ki smo jo prejeli od štirih Cerkva glede začetka nove rubrike.« To peticijo oziroma pismo časopisu so podpisali predstavniki Estonske pravoslavne cerkve, Estonske evangeličansko luteranske cerkve, Estonske zveze evangeličanskih kristjanov in baptistov ter Estonske metodistične cerkve.

Ti predstavniki štirih religij so se pritožili: »Zdi se nam izredno čudno, da ste serijo začeli s člankom o Jehovovih pričah.« Še več, dejali so: »V zvezi s to serijo bi radi povedali, da se nam zdi nemogoče domeniti se za pogovor s Pärnu Lehtom.«

Religiozni predstavniki so sklenili: »Menimo, da so v skupnosti, kjer so mnogi zbegani zaradi vsiljivega pritiska različnih novih religij in sekt, ki propagirajo ,duhovnost‘, potrebne publikacije, ki upoštevajo krajevno religiozno podobo in so zmožne zgodovinske cerkve razlikovati od sekt in skrajnostnih gibanj. Člani Estonskega svèta Cerkva, predstavnika krščanskih Cerkva, ki uživa ekumensko sodelovanje, bi morali za to priskrbeti dovolj jasno vodečo luč.«

Toda pisec Pärnu Lehta je pod tem pismom navedel tele trezne misli: »Vse, kar imamo za pravilno, morda ni takšno. In Božje gledišče ter mnenje o različnih občestvih morda ni enako kot gledišče teh štirih častnih Cerkva in obratno. Nihče od nas ni nezmotljiv, niti cerkve s stoletja staro tradicijo ne.«

Kaj pa vi menite o spremenjenem odnosu do religije v nekdanjih republikah Sovjetske zveze? Prepričani smo, da vsi, ki iščejo resnico, cenijo versko svobodo, ki jo tamkajšnji ljudje uživajo.

[Zemljevid na strani 23]

(For fully formatted text, see publication)

FINSKA

Helsinki

Baltiško morje

ESTONIJA

Tallinn

Pärnu

LATVIJA

Riga

LITVA

Vilno

RUSIJA

St. Peterburg

Moskva

BELORUSIJA

Minsk

[Slike na strani 24]

Občina Jehovovih prič v Pärnuju