Pogled v svet
Zakoni resno prizadeti
Mnoge žene s kobejskega področja na Japonskem so razočarane nad moževim vedenjem med in po potresu, ki je zgodaj leta 1995 opustošil to regijo. »Razpoke niso nastale samo na najini hiši, ampak tudi v odnosu z možem, saj sem spoznala, da mu ne morem zaupati,« je dejala neka žena, ki jo je navajal Asahi Evening News. Možje so v kočljivem položaju, ker so bili brezčutni, niso tolažili, ko bi bilo to treba, predvsem pa zato, ker so skušali rešiti samo sebe. Neka žena »je bila šokirana, ker je njen mož pojedel vse riževe kroglice, ki jih je dobil, njej pa ni pustil niti ene«, poroča Ženski center na Hyogovem predstojništvu. Neka druga žena pa je temu centru povedala: »Popolnoma sem izgubila zaupanje v moža, potem ko je po imenih poklical najine otroke, mojega imena pa ni omenil.« Vendar center dodaja, da približno enako število ljudi pravi, da je potres njihove odnose ojačal.
Vrnitev skoraj izumrlega
»Italijanski čudež« – tako glede na milanski časopis Corriere della Sera nekateri opisujejo to, kako se je nekaj živalskih vrst vrnilo z roba iztrebljenja. V Italiji je predvsem zaradi zaščitenih področij v Alpah in Apeninih vse več živali, kot so navadni ali rdeči jeleni, gamsi, evropski damjaki in srnjaki. Apeninski volk, katerega število zelo narašča, se sedaj iz Italije širi v francoske obalne Alpe. Vendar so tu še vedno ogrožene vrste, kot sta evrazijska vidra in mediteranska medvedjica, toda strokovnjaki so prepričani, da resni ohranitveni programi »v tem, da bi dali dolgotrajne, prave in pozitivne rezultate, ne morejo propasti«, pravi Corriere della Sera.
Popolni zimski plašč
Znanstveniki, ki skušajo iz letala opazovati polarne medvede, imajo velike težave – in to ne samo zaradi očitnih razlogov, da so medvedje beli in živijo v zasneženih pokrajinah. Glede na Popular Science so znanstveniki, kot so mislili, bistro rešili to težavo: uporabili so film, občutljiv na infrardečo svetlobo, ker so umovali, da bo zlahka zaznal telesno toploto, ki jo oddajajo ta masivna bitja. Toda film se je vrnil prazen! Zdi se, da je kožuh polarnega medveda tako učinkovit izolator, da iz živali vsega skupaj uide zelo malo toplote. Revija tudi navaja, da dlake kožuha očitno dobro prevajajo sončne ultravijolične žarke, privabljajo jih v to, kar bi lahko bile medvedje »sončne celice«, ki takšno svetlobo nekako uspejo spremeniti v toploto.
Omedlevajoči oboževalci
Zakaj toliko oboževalcev na rok koncertih omedli? Nevrolog z univerzitetne bolnišnice v Berlinu (Nemčija) je nedavno raziskal ta pojav. Na berlinskem rok koncertu, ki so ga obiskale predvsem mladenke, jih je okoli 400 med predstavo omedlelo. Po poročilu revije Discover je nevrolog odkril, da je 90 odstotkov omedlelih stalo v prednjih vrstah. Da bi dobila te najboljše sedeže, so morala dekleta ure čakati v dolgih vrstah in mnoga pred tem niso ne jedla ne prespala noči. Druga dejavnika – njihovo kričanje in naval množice od zadaj – pritiskata na pljuča, kar zmanjša krvni pritisk. To nato možgane prikrajša za oskrbo s krvjo. Sledi omedlitev. Čeprav nevrolog rokovskim oboževalcem priporoča naj pred predstavo jedo in spijo, med njo obsedijo na stolih in ostanejo mirni ter proč od množice, pa priznava, da bi se po tem verjetno ravnalo le nekaj najstnikov.
Brezplačno varovanje otrok?
Brzeči predmestni starši so našli nov način, kako poskrbeti, da drugi ljudje pazijo na njihove otroke in oni tako lahko prosto kaj nakupijo. Svoje otroke pustijo v kaki trgovini z igračami ali multimedijski računalniški trgovini. Otroci, ki so navdušeni nad vrhunskimi tehničnimi napravami, se igrajo z demonstracijskimi modeli, dokler se starši ne vrnejo. Vendar pa, kot poroča revija Newsweek, ni nič čudnega, da trgovci niso nič kaj preveč navdušeni nad tem trendom. Pritožujejo se, da zaradi teh otrok najmanj kar je, možni kupci ne pridejo do razstavljenih modelov; v najslabšem primeru pa jih otroci še polomijo. Drugi so ugotovili, da se nekateri starši vrnejo in se pritožujejo, če nihče ni pazil njihovih otrok ali jih peljal na stranišče! Zaradi tega se nekatere trgovine bojujejo proti temu trendu – bodisi da poskrbijo, da so razstavni računalniki manj dostopni, ali pa pokličejo varnostnike, če najdejo otroke brez spremljevalca.
Peščine v nevarnosti
»Izraelu zmanjkuje peska.« Tako je nedavno poročala revija New Scientist. Zakaj to neobičajno zveneče pomanjkanje? Torej, pesek je glavna sestavina betona, ki ga uspešna državna gradbena industrija nenasitno potrebuje. Tako izdelovalci v zadnjih 30 letih, ob le malo vladnih predpisih, s polnimi kamioni vozijo pesek z izraelske velike peščine, ki se razteza od Jafe do Gaze. Vsako leto pa kak milijon ton peska še pokradejo tatovi in ga prodajo na črnem trgu. Ekologe skrbi, da se izginjajoč, krhek peščinski ekosistem, na katerem lahko živi le nekaj rastlinskih in živalskih vrst, ruši. Izdelovalci pa se sprašujejo, od kod bodo dobivali pesek, ko bo izraelska zaloga pošla.
Zdravje Japoncev trpi zaradi vpliva Zahoda
Japonci imajo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu, toda vpliv zahodnjaškega življenjskega stila lahko ta položaj spodkoplje. New Scientist je pred kratkim poročal, da jih je bilo od 2,1 milijona ljudi, ki so bili leta 1994 na zdravniškem pregledu, samo 18 odstotkov brez zdravstvenih težav. Pred desetimi leti je bilo takih 30 odstotkov. Kot je povedal eden od avtorjev poročila japonskega bolnišničnega združenja, je krivec zelo mastna zahodnjaška hrana ter holesterol v njej, skupaj s porastom kajenja in porabo alkohola. Največje poslabšanje zdravja so opazili v zelo industrializiranih regijah, kot je osaškokobejsko področje. V nasprotju s tem pa so ljudje najbolj zdravi v severni regiji, na podeželskih delih otoka Hokaido.
Kam gre čas
Kam je šel dan? Mnogi si retorično zastavljajo to vprašanje, toda nedavna študija se je potrudila na to znanstveno odgovoriti. V Illinoisu (ZDA) so naredili raziskavo, ki je obsegla triletno študijo dnevnih dejavnosti kakih 3000 ljudi, katere so prosili, naj nenehno zapisujejo, kako so uporabljali svoj čas. V skupino so bili zajeti ljudje v starosti od 18 let do 90 let, zelo različnih preteklosti. Glavni porabnik časa je bilo spanje. Sledilo mu je delo, ki je v povprečju vzelo 184 minut na dan. Naslednje je s 154 minutami prišlo gledanje televizije in videokaset. Gospodinjski opravki so vzeli 66 minut, potovanje in redna vožnja v šolo ali na delo 51, negovanje 49, skrb za otroka in hišnega ljubljenčka pa 25 minut. Skoraj na dnu seznama je bilo bogočastje, ki je v povprečju vzelo 15 minut dnevno.
Več cerkva na prodaj
Investitorji v Brisbani, glavnem mestu avstralske severne države Queensland, po poročilu nepremičninskih posrednikov hitijo, da bi stegnili svoje roke po redko uporabljenih cerkvenih zgradbah. Pravijo, da je do tega prišlo zaradi dveh dejavnikov: upadanje obiska v cerkvah in prizadevanje investitorjev, da bi kupili »nekaj edinstvenega«. Časopis The Courier-Mail poroča, da trenutno prodajajo več kot ducat cerkva, nekaj pa so jih v Brisbaneu že spremenili v domove in pisarne. Časopis navaja nekega direktorja komercialne prodaje, ki pravi: »Kar precej« cerkva so »uporabili za restavracije, galerije, starinarne, pisarne ali domove«. Neki nepremičninski posrednik pa je dejal: »Želim si, da bi jih imel še več naprodaj.«
Sekularizacija prav do golih kosti
Nemška država Bavarska je neomajno rimskokatoliška. Pravzaprav v njej s šolskimi predpisi zahtevajo, naj se v vsak razred državnih šol obesi križ. Vendar je državno ustavno sodišče sedaj objavilo, da ta predpis ni veljaven, ker ni v skladu z nemškim temeljnim zakonom, ki zagotavlja versko svobodo, poroča nemški časopis Süddeutsche Zeitung. »Črn dan v zgodovini našega ljudstva,« je glede na Westfälische Allgemeine Zeitung žaloval koelnski nadškof Meisner. Nekatere je bolj presenetil spor, kot pa sama odločitev. Navsezadnje je bila nemška družba »sekularizirana prav do golih kosti«, piše hamburški časopis Die Zeit, in »se klanja pridobitništvu, potratnosti in čistemu samouresničevanju«.