Ravnotežje, Božji dar
»TO je le zaradi hoje po ladji,« so mi dejali prijatelji, »in lahko traja nekaj dni.« Bil je oktober 1990. leta in ravnokar sem po sedemdnevnem potovanju na Karibe stopil z ladje za križarjenje na kopno. To, za kar sem mislil, da bom doživljal le nekaj dni, traja že več mesecev. Tako je, kakor da z ladje ne bi nikoli šel. Nekaj je narobe z mojim vestibularnim sistemom, zamotanim ravnotežnim sestavom v notranjem ušesu z njegovimi osrednjimi povezavami v možganih.
Kaj je to? Kako deluje?
Koordinacijsko središče za vaše ravnotežje je najti v možganskem podnožju, ki se imenuje možgansko deblo. Ko ste zdravi, ohranjate ravnotežje, ker vam oči, mišice in vestibularni sistem dajejo nešteto impulzov.
Vaše oči možgansko deblo oskrbujejo z nenehnimi čutnimi podatki o zunanjem svetu. Mišični čutilni receptorji, imenovani proprioceptorji, v vaše možgane zlivajo podatke o vrsti površine, po kateri hodite ali se je dotikate. Toda kot notranji vodilni sistem, ki vašim možganom pove, kje v prostoru glede na zemljo in njeno gravitacijsko silo vaše telo je, deluje vestibularni sistem.
Vestibularni sistem je sestavljen iz petih delov, ki imajo opraviti z ravnotežjem: iz treh polkrožnih kanalov in dveh mešičkov. Polkrožni kanali se imenujejo zgornji, stranski in zadnji kanal. Mešička pa sta preddvorni mešiček ali utrikulus in okrogla vrečica ali sakulus.
Polkrožni kanali ležijo na ravninah pod pravimi koti med seboj, tako kakor se v kotu sobe stikajo steni in tla. Kanali so prehodi, ki sestavljajo labirint, skrit v trdi lobanjski kosti, imenovani senčnica. Znotraj tega koščenega blodnjaka je še en labirint, ki se imenuje membranski labirint. Na koncu vsakega membranskega polkrožnega voda je nekaj, kar je podobno nabreklini in se imenuje ampula. V notranjosti membranskega labirinta je posebna tekočina, endolimfa. Zunaj membrane pa je še ena tekočina spet drugačne kemične sestave, ki se imenuje perilimfa.
Ta nabrekli del voda, imenovan ampula, vsebuje posebne čutne celice z dlačicami v obliki čopkov, ki molijo v želatinasto maso po imenu kupula. Ko premikate glavo v kateri koli smeri, endolimfna tekočina nekoliko zaostaja za gibanjem samih kanalov; in zato tekočina upogiba kupulo in čopke dlačic v njej. Gibanje le-teh povzroča spremembe električnih lastnosti čutne celice in ta nato po živčnih celicah prenaša sporočila v vaše možgane. Sporočila po tako imenovanih dovajalnih živcih ne potujejo samo od teh posameznih čutnih celic do možganov, ampak tudi od možganov nazaj do vsake čutne celice, da jim, kadar je to treba, prenesejo kompenzirane podatke.
Polkrožni kanali zaznavajo poševno ali krožno gibanje vaše glave v kateri koli smeri, kot je nagibanje naprej ali nazaj, na eno ali drugo stran ali sukanje v levo ali desno.
Po drugi strani pa utrikulus in sakulus zaznavata ravno ali linearno pospeševanje; zato se imenujeta gravitacijska čutila. Tudi ta dva v tako imenovani makuli vsebujeta čutne celice z dlačicami. Ko se na primer peljete z dvigalom, sakulus v vaše možgane prenese podatke, ki vam dajo občutek pospeševanja v višino. Utrikulus pa je glavni pri zaznavanju, ko se vozite z avtomobilom in nenadoma pospešite, in takrat se odzove. Podatke pošlje v vaše možgane, da vam posredujejo občutek sunka naprej ali nazaj. Možgani te podatke nato združijo z drugimi impulzi, da se odločijo, na primer, kako premakniti oči in ude, da bi se odzvali na dozdevno gibanje. Pomagajo vam ohraniti orientacijo.
To je čudovit sistem, ki časti svojega Oblikovalca, Boga Jehova. Niti znanstveni raziskovalci si ne morejo kaj, da ne bi bili prevzeti nad obliko tega sistema. A. J. Hudspeth, profesor biologije in psihologije, je v reviji Scientific American napisal: »Vendar se lahko zaradi nadaljnjega dela samo še bolj čudimo nad občutljivostjo in zamotanostjo tega pomanjšanega kosa biološke priprave.«
Motnje vestibularnega sistema
Diagnoza, ki so jo postavili za mojo težavo v notranjem ušesu, je otospongioza ali otoskleroza. To je stanje, pri katerem se kost, v kateri ima človek vestibularni sistem, zmehča ali postane gobasta. Normalno je ta kost zelo trda, celo trša od kostnega gradiva našega ostalega telesa. Menijo, da pri mehčanju nastane neki encim, ki prodre v tekočino notranjega ušesa in jo kemično zmoti, v bistvu zastrupi. To lahko povzroči čudne občutke nenehnega gibanja, četudi mirno stojite ali ležite.
Zaradi tega sem čutil, kakor da bi pločnik pod mojimi nogami valovil, včasih se je dvigal celo za tretjino metra visoko. Ko sem se ulegel, sem se počutil, kakor da bi sredi meter visokih oceanskih valov ležal na dnu čolna na vesla. Občutek se ni pojavil in izginil, kot pri nekaterih napadih vrtoglavice, ampak se je pojavil in ostal 24 ur na dan, nepretrgano več mesecev. Edino olajšanje je prišlo, ko sem bil med spanjem brez zavesti.
Vzroki in zdravljenje
Vzrok otospongioze/otoskleroze je še vedno neznan, čeprav je morda delno povezan z dednim dejavnikom. Medicinski znanosti je to stanje težko raziskovati, saj je videti, da se v njem znajdejo samo ljudje. Pri živalih pa se pojavi redko, če sploh kdaj. Otospongioza lahko povzroči tinitus (zvonjenje v ušesu), občutek nasičenosti, omotičnost, občutek pomanjkanja ravnotežja ali različne oblike vertiga (vrtoglavice). To isto stanje lahko povzroči, da otrdi stremence v srednjem ušesu in je vzrok konduktivne naglušnosti. Če otospongioza doseže polža ali kohleo, lahko sproži tudi senzorinevralno naglušnost, ker uniči delovanje živca.
Za to stanje obstajajo zdravljenja. Nekatera zajemajo operacijo (glej Prebudite se! od 8. julija 1988, stran 19, v angleščini); druga pa skušajo s kalcijevimi in fluoridovimi dodatki zaustaviti kvarjenje kosti. Včasih predlagajo brezsladkorno dieto, ker notranje uho potrebuje zelo veliko krvnega sladkorja. V resnici notranje uho za delovanja zahteva trikrat toliko sladkorja kakor ga enaka prostornina možganov. Zdravo uho precej dobro obvladuje nihanje krvnega sladkorja; ko pa je uho enkrat poškodovano, ta nihanja pri vas lahko povzročijo vrtoglavost. Zdi se, da sta, ko enkrat vaše notranje uho ne deluje več ustrezno, škodljiva tudi kofein in alkohol. Čeprav križarjenje z ladjo, omenjeno na začetku tega članka, ni v resnici povzročilo te težave, pa temperaturne spremembe, vlaga in hranitvene navade lahko sprožijo pomanjkanje ravnotežja.
Vaše notranje uho dela še več, kot pa le sliši za vas. Sijajno in čudovito vam pomaga ohranjati ravnotežje. Zaradi njegove oblikovanosti bi se morali čuditi delu samega Stvarnika in še bolj ceniti njegovo Ustvarjalstvo. (Prispevek)
[Diagrami/slika na strani 26]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Vaš presenetljivi vestibularni sistem
Zunanji pogled
ZGORNJI KANAL
OVALNO OKENCE
POLŽ
OKROGLO OKENCE
SPODNJI KANAL
STRANSKI KANAL
Notranji pogled
SENČNICA
MEMBRANSKI LABIRINT
AMPULA
SAKULUS
Detektor navpičnega gibanja
POLŽ
Slušni organ
MAKULA
UTRIKULUS
KRESTA
Meritve kotnega gibanja
Detektor vodoravnega gibanja