Kuga brezposelnosti

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ ITALIJE

Zaradi nje je v stiski več razvitih držav, skrbi pa povzroča tudi državam v razvoju. Udarila je tam, kjer se je včasih zdelo, da je ni. Prizadeva stotine milijonov ljudi, mnogi med njimi so matere in očetje. Za dve tretjini Italijanov je »grožnja številka ena«. Ustvarja nove socialne bolezni. Delno je korenina problemov mnogih mladih, ki vstopajo v svet mamil. Milijonom krati spanec in za milijon drugih lahko kmalu postane resničnost . . .

»POJAV, ki se ga ljudje danes na splošno najbolj bojijo, je brezposelnost,« potrjuje Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). »Obseg in posledice tega pojava so znane,« piše Komisija Evropskih skupnosti, »obvladovati ga, pa je težavno.« Je »prikazen«, pravi neki strokovnjak, ki »se vrača strašit po ulicah Stare celine«. V Evropski uniji (EU) je sedaj brezposelnih okoli 20 milijonov ljudi, oktobra 1994 jih je bilo samo v Italiji uradno 2,726.000. Padraig Flynn, komisar Evropske unije, meni, da je »rešiti problem brezposelnosti najpomembnejši socialni in gospodarski izziv, s katerim se srečujemo«. Če ste tudi vi brezposelni, ali pa vam to grozi, potem veste, kakšen strah to lahko izzove.

Brezposelnost pa ni le evropski problem. Prizadeva vse ameriške države. Ne prizanaša Afriki, Aziji niti Oceaniji. Vzhodnoevropski narodi stisko čutijo v zadnjih letih. Res je, da ne udarja povsod enako. Toda po navedbah nekaj ekonomistov bo delež brezposelnih v Evropi in Severni Ameriki še dolgo ostal veliko večji kakor v prejšnjih desetletjih.a Stanje pa še »slabšata naraščajoča neprimerna zaposlenost in splošni padec kakovosti razpoložljivih delovnih mest«, pojasnjuje ekonomist Renato Brunetta.

Neizprosni pohod

Brezposelnost je udarila vse gospodarske sektorje, enega za drugim: najprej kmetijstvo z njegovo naraščajočo mehanizacijo, ki ljudi izloča iz dela, nato tudi industrijo, ki jo od 1970-ih naprej prizadevajo energetske krize. Sedaj je zadela še storitveni sektor – trgovino, šolstvo – sektor, ki je prej veljal za neranljivega. Če bi bila pred dvajsetimi leti brezposelnost večja od dveh ali treh odstotkov, bi to sprožilo velik preplah. Danes gre industrializiranemu narodu dobro, če je manj kot pet- ali šestodstotna. Veliko razvitih narodov pa ima mnogo višji delež.

Mednarodna organizacija dela (ILO) pravi, da je brezposeln tisti, ki je brez dela, je pripravljen delati in delo dejavno išče. Toda kako je s tistim, ki nima trajne polne zaposlitve ali ki mu uspe na teden delati le po nekaj ur? Države na delno zaposlitev gledajo različno. V nekaterih narodih se koga, ki je v resnici brezposeln, uradno prišteva k zaposlenim. Ker sta zaposlenost in brezposelnost slabo razmejeni, je težko določiti, kdo je res brezposeln, zato statistike kažejo le delno resnico. »Celó uradno število 35 milijonov brezposelnih [v državah OECD] ne kaže vse brezposelnosti,« pravi neka evropska raziskava.

Visoka cena brezposelnosti

Številke pa ne povedo vse zgodbe. »Gospodarski in socialni stroški brezposelnosti so velikanski,« pravi Komisija Evropskih skupnosti. Ne le zaradi »neposrednih stroškov za socialno skrbstvo brezposelnih, temveč tudi zaradi izgube finančnih dohodkov, ki bi jih brezposelni dajali, če bi bili dejavni«. Podpore za brezposelne ne bremenijo vse bolj le vlad, marveč tudi zaposlene, ki morajo plačevati višje davke.

Brezposelnost ni le zadeva dejstev in števil. Posledica so individualne drame, saj ta kuga udarja ljudi – moške, ženske in mlade vseh družbenih slojev. V povezavi z vsemi drugimi problemi teh ,zadnjih dni‘ se lahko izkaže za strašansko breme. (2. Timoteju 3:1–5; Razodetje 6:5, 6) Človek, ki ga zadene »trajnejša brezposelnost«, drugo pa se ne spremeni, bo zaradi daljše odsotnosti z dela še teže našel zaposlitev. Nekateri na žalost morda ne bodo zaposleni nikoli več.b

Psihologi odkrivajo, da je med današnjimi brezposelnimi vse več psihiatričnih in psiholoških problemov, pa tudi čustvene nestabilnosti, frustracij, napredujoče apatije in izgube samospoštovanja. Ko človek, ki mora skrbeti za otroke, izgubi zaposlitev, je to strašna osebna tragedija. Takšnemu se svet podre. Varnost izgine. Pravzaprav nekateri strokovnjaki danes opažajo pojav »vnaprejšnje bojazni«, ki je povezana z možnostjo, da kdo izgubi zaposlitev. Ta bojazen lahko resno prizadene družinske odnose. Utegne pa imeti še tragičnejše posledice, kar morda kažejo nedavni samomori brezposelnih. Poleg tega je težavnost preboja na trg delovne sile eden od verjetnih vzrokov nasilja in družbene odtujitve mladih.

,Ujetniki sprijenega sistema‘

Prebudite se! se je pogovarjal z mnogimi, ki so izgubili zaposlitev. Petdesetletni Armando je dejal, da je zanj to pomenilo »gledati, kako gre trud 30-letnega dela v nič, začeti znova« in da se je počutil »kot ujetnik sprijenega sistema«. Francescu ,se je svet podrl‘. Stefano je »bil zelo razočaran nad sedanjim sistemom življenja«.

Po drugi strani pa je bil Luciano, potem ko so ga po skoraj 30-ih letih dela v tehničnem vodstvu pomembne italijanske avtomobilske industrije odpustili, »jezen, počutil se je ogoljufanega, ko je videl, da so na njegov trud, tankovestnost in zanesljivost v tolikih delovnih letih gledali kot na prazen nič«.

Napovedi in razočaranja

Nekateri ekonomisti so predvidevali zelo različne razmere. Leta 1930 je ekonomist John Maynard Keynes optimistično napovedal »delo za vse« v naslednjih 50-ih letih. Desetletja so na polno zaposlitev gledali kot na dosegljiv cilj. Leta 1945 so v ustanovni listini Združenih narodov kot cilj postavili hitro dobiti polno zaposlitev. Še pred kratkim so verjeli, da bo napredek vsem prinesel zaposlitev in manj ur na delu. Toda stvari se niso obrnile tako. Resna gospodarska recesija v zadnjem desetletju povzroča »najhujšo splošno zaposlitveno krizo po veliki gospodarski krizi v 30-ih«, pravi ILO. V Južnoafriški republiki je brez dela vsaj 3,6 milijona ljudi, od tega 3 milijone afriških črncev. Celo Japonska, kjer je bilo lani čez dva milijona brezposelnih, preživlja krize.

Zakaj je brezposelnost tako razširjena kuga? Kakšne rešitve se ponujajo?

[Podčrtne opombe]

[Zemljevid na straneh 2, 3]

(For fully formatted text, see publication)

Kanada 9,6 odstotka

ZDA 5,7 odstotka

Kolumbija 9 odstotkov

Irska 15,9 odstotka

Španija 23,9 odstotka

Finska 18,9 odstotka

Albanija 32,5 odstotka

Južnoafriška rep. 43 odstotkov

Japonska 3,2 odstotka

Filipini 9,8 odstotka

Avstralija 8,9 odstotka

[Vir slike]

Mountain High Maps™ copyright © 1993 Digital Wisdom, Inc.