Privlačna Etiopija

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ ETIOPIJE

LETA je bila Etiopija poznana kot skrito cesarstvo. Njena stoletja dolga izolacija se je končala, toda danes se le malokdo zaveda njene očarljive zgodovine, raznolikih ljudstev in kultur ter nenavadnih geografskih značilnosti. Z njenimi več kot 50 milijoni prebivalci – skoraj toliko kot jih ima Francija – je prav gotovo ne gre spregledati.

Zdi se, da so besedo »Etiopija« skovali stari Grki, pomeni pa »področje zagorelih obrazov«. Zgodnja politična zgodovina Etiopije je odeta v skrivnost in legendo. Po izročilu naj bi bila del starodavne biblijsko slavne Sabe, katere kraljica je bila bogata dostojanstvenica, ki je obiskala kralja Salomona. Precej preteklih etiopskih vladarjev je tako trdilo, da so potomci moža z imenom Menelik, ki naj bi bil sad romance med Salomonom in to kraljico.

Vendar pa je zelo verjetno, da je bila Saba pravzaprav na jugozahodu Arabije.a Biblija Etiopijo omenja v hebrejskem (»Stari testament«) in grškem delu (»Novi testament«). Osmo poglavje Dejanj apostolov na primer pripoveduje o etiopskem »evnuhu« oziroma vladnem uradniku, ki se je spreobrnil h krščanstvu. Glede na današnje meje pa je biblijska Etiopija prvotno obsegala področje današnjega Sudana.

Do tretjega stoletja našega štetja je bilo v Etiopiji ustanovljeno aksumsko kraljestvo. Vrh je doseglo pod kraljem Ezanom v četrtem stoletju. Ezana se je spreobrnil h »krščanstvu«, k tej religiji pa je spreobrnil tudi celo cesarstvo. Etiopija je bila nekaj časa povezana z Zahodom, do sedmega stoletja pa so bili ti stiki pretrgani. The Encyclopedia Americana pojasnjuje: »Etiopija je bila za tem skoraj 1000 let izolirana od ostalega krščanskega sveta, ko se je skušala obraniti vdirajočih muslimanov s severa in vzhoda, pa tudi poganskih osvajalcev z juga.« Še zlasti pa je bila od ostalega krščanstva odrezana zato, ker so muslimani zavzeli Egipt in Nubijo.

Etiopija v nasprotju z drugimi afriškimi državami ni bila nikoli dalj časa pod evropsko kolonizacijo. Za kratek čas so bili na njenih tleh le Italijani, okoli preloma tega stoletja in od 1935. do 1941. Leta 1974 so z vojaškim udarom nasilno končali staro cesarstvo. Od 1991. nova vlada izvaja reforme, da bi država postala bolj odprta družba. Tako si je sedaj to nekoč skrito deželo mogoče ogledati pobliže.

Ljudje in njihova kultura

Glede Etiopcev je težko posploševati, saj so zelo raznoliki. Mednje sodijo nomadi Afari, ki potujejo po žgoči puščavi Danakil. Proti zahodu so temnopolta nilotska ljudstva. Na jugu večinoma živi ljudstvo Oromo. Amhari prebivajo na osrednjem višavju, kjer obdelujejo vetrovne vrhove planot. Glede na vse to ne preseneča, da v Etiopiji govorijo skoraj 300 jezikov. Etnične skupine imajo svojevrstne pričeske, tip oblačil in arhitekturo. Ta med drugim zajema od okroglih bambusovih tukulov, običajnih na jugu, do domov iz na soncu sušenega blata in slame v osrednji Etiopiji in nadstropnih kamnitih zgradb na severu.

Imajo pa tudi zanimivo raznolika osebna imena. Eksotično zveneča imena niso le identifikacijska oznaka, temveč imajo pomene, ki jih v kraju skoraj vedno dobro poznajo. Dekletom je lahko ime Fikre (Moja ljubezen), Desta (Veselje), Senait (Dobrota), Emnet (Vera), Abeba (Roža) ali Truneš (Ti si dober). Nekaj primerov moških imen: Berhanu (Luč), Wolde Mariam (Marijin sin), Gebre Yesus (Jezusov služabnik), Haile Selassie (Moč Trojice) ali Tekle Haimanot (Rastlina religije).

Veliko teh imen jasno dokazuje vpliv pravoslavne religije. Vera pravzaprav prežema vso etiopsko kulturo! Trinajstmesečni koledar je poln verskih slavnosti. Med temi sta najznamenitejša meskel, »slovesnost križa«, in timkat, s svojimi barvitimi procesijami, ko praznujejo Kristusov krst. Zato tudi ni presenetljivo, da je večina etiopske umetnosti verske narave.

Geografske značilnosti

Vaš prvi bežen pogled v Etiopijo bi moral zajeti tudi njeno sijajno geografijo. Ena od znamenitosti je Velika usadna dolina (Great Rift Valley), ki na svoji poti v Kenijo razpolavlja deželo. Vzdolž njenih robov so mnogi topli vrelci in jame. Na njeni poti je posejanih sedem lepih jezer. Na obeh straneh se dviguje čez 2000 metrov visoko višavje, na severu pa se povzpne v Semianske gore. Tem pravijo Streha Afrike, najvišji vrh pa je visok čez 4600 metrov! Dvigajoči se grebeni in občudovanje zbujajoče tesni so res spektakularni. Nedaleč stran je jezero Tana in izvir Modrega Nila. Ta ima strugo, ki vijuga po poti proti zahodu, Sudanu. Blizu jezera Tana poskrbi za prelep spektakel – slapove Tissisat, ki v kaskadah padajo čez skale, kakor manjša različica slavnih Viktorijinih slapov. Na severovzhodu mnogobarvni slani bazeni krasijo Danakil, puščavo, ki je najnižja točka Afrike. Leži niže od morske gladine.

Etiopija prideluje presenetljivo veliko raznolikih pridelkov, od pšenice, ječmena, banan, koruze in bombaža do grozdja, pomaranč in obilice začimb. Trdi tudi, da je izvorni dom kakavovca, in do današnjega dne je ena glavnih pridelovalk kavinih zrn. Poleg tega tu raste še nenavadno žito tef. Podobno je travi, njegova drobna semena pa so temelj za injero, glavni etiopski pridelek hrane in narodno jed. Napravijo jo v posebni peči in pogosto postrežejo v veliki okrogli posodi, okrasnem mesobu. Ta stoji na tleh mnogih etiopskih domov. Je uporaben, pa tudi nepogrešljiv kot del okrasja!

Divjina

In kaj Etiopija lahko ponudi glede na divjino? Kar precej. Pravzaprav ima veliko odročnih rezervatov, kjer prebivajo raznovrstne antilope in levi. Pravijo, da v Etiopiji živi 830 vrst ptic, nekatere od teh najdemo samo v tej deželi.

Med najbolj nenavadnimi živalmi je veličasten valijev kozorog, sijajen gorski kozel, ki ostaja samo na visokih predelih Semienskih gora. Med najbolj nedostopnimi skalami jih živi samo še nekaj sto. Čez dozdevno brezdajna brezna lahko skočijo brez zdrsljaja. Tu pa je še lepi dželada. Zaradi njegove dolge dlake in žareče rdečih lis na prsih mu pravijo tudi levja opica in rdečeprsni pavijan. Da bi videli, kako živali živijo, vam ni treba potovati daleč. V Etiopiji je namreč celo na cestah često polno kamel, mul, goveda in oslov!

Država pa še zdaleč ni brez problemov. Glavno mesto Addis Abeba je sodobna metropola z več kot milijon prebivalci. Toda bremeni jo prostorska stiska in brezposelnost. Zaradi suše in državljanske vojne je veliko brezdomcev, pohabljencev, vdov in sirot. Jehovove priče se v tej deželi zelo trudijo prebivalcem pomagati uvideti, da je zanje edina končna rešitev problemov Božje kraljestvo po Kristusu Jezusu. (Matevž 6:9, 10)

Medtem pa je Etiopija dežela, o kateri je vredno kaj izvedeti. Upamo, da vam je ta bežni pregled zbudil zanimanje, tako da boste še kdaj pogledali kaj o njej, morda nekoč celo tako, da boste to privlačno deželo obiskali.

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 18]

V ,mesobu‘ postrežejo ,injero‘, etiopsko narodno jed