Mladi vprašujejo:

Ali naj se naučim samoobrambe

»V šoli je ena resnično grozna tolpa,« pravi Jesse. »Če te opazijo na hodniku in si zaželijo tvojih superg, jopiča ali celo tvojih hlač, jih pač vzamejo. Če jih komu prijaviš, te bodo spet dobili.«

SREČEVANJE z nasiljem je mnogim mladim postalo nekaj vsakdanjega. V reviji USA Today je pisalo: »Približno vsak peti srednješolec vzame redno s seboj strelno orožje, nož, britev, palico ali katero drugo orožje. Mnogi jih nosijo v šolo.« Najstnik po imenu Jairo ve to iz prve roke. »Naša šola je bila [v New York Cityju] prva, ki so jo opremili z detektorji za kovine,« pravi, »toda to otrokom ne prepreči, da ne bi imeli nožev in pištol. Ne vem, kako jih spravijo noter, toda to nekako naredijo.«

Razumljivo je, da mnogi mladi pod pretnjo, da jih bo kdo napadel, razmišljajo, kako bi se lahko zaščitili. Mlada Lola opaža: »Zatem, ko je bilo dekle iz moje šole zaradi uhanov do smrti zabodeno, so v šoli organizirali tečaje samoobrambe. Prijavili so se skoraj vsi.« Drugi mladi se zatekajo h kemičnim razpršilcem in drugemu orožju. Vprašanje je, ali vas samoobrambne metode zares zaščitijo?

Borilne veščine

Po televiziji jih kažejo ves čas - mojstri borilnih veščin švigajo po zraku, z gibkostjo plesalca udarjajo z nogami in rokami. V sekundi hudobni fantje negibni obležijo na tleh. Osupljivo! Borilne veščine se zdijo kot najboljša zaščita. Toda v resnici življenje ni film. Moški z dolgoletnimi izkušnjami v karateju je dejal: »En naboj je dovolj. Če ima kdo na neki razdalji pištolo, nimaš nobene možnosti. Če sta si preveč blizu in nimaš prostora za gibanje, potem tudi to ni tako sijajno.«

Zavedaj se tudi, da je za dosego spretnosti v borilnih veščinah potrebno ogromno denarja in mnogo let napornega treninga. In če s treningom ne nadaljuješ, lahko prav hitro izgubiš sposobnost za tiste mojstrske gibe. Isto se lahko reče za druge oblike samoobrambe, kot je boks. Poleg tega pa kdo, ki je znan po tem, da je vešč borbe, neželeno pozornost verjetno samo še pritegne. To lahko izzove tiste, ki neprestano iščejo sitnosti, in lahko se odločijo, da te napadejo.

Toda pri učenju samoobrambnih veščin obstaja še večja nevarnost. Revija The Economist je pred kratkim poročala: »Večina samoobrambnih veščin, če ne že vse, je neločljivo povezana s tremi glavnimi vzhodnoazijskimi verami: budizmom, taoizmom in konfucianizmom.« Drug vir dodaja: »Vse, kar se pri karateju počne - vsak gib, vsak občutek - lahko odkrije kakšno načelo zena.« Zen je budistična sekta, ki poudarja versko meditacijo. Te verske korenine pomenijo kristjanom resno težavo, saj le-ti upoštevajo Biblijine besede iz Drugega lista Korinčanom 6:17: »Zato odidite izmed njih [krivih častilcev] in se ločite, govori Gospod, in nečistega se ne dotikujte.«

Uporaba orožja

Kako pa je s pištolo ali nožem? Če ga imaš pri sebi, se morda res čutiš varnega. Toda če pričneš tvegati po nepotrebnem ali izzivati nesrečo, se lahko izkaže, da je bilo to zaupanje usodno. Biblija svari: »Kdor pa išče hudega, njega bo zadelo.« (Pregovori 11:27) In ko ti nevšečnost nepričakovano stopi na pot, boš, če izvlečeš orožje, napetost s tem zagotovo poostril. Lahko te ubijejo - ali pa na koncu ti ubiješ koga drugega. Kako bo Bog, Vir življenja, gledal na tvoja dejanja, če se ti ne bi bilo treba zateči k nasilju? (Psalm 11:5; 36:9)

Res je, da nekateri ne nameravajo uporabiti smrtonosne sile v resnici. Mogoče govorijo, da nosijo s seboj orožje samo, da bi prestrašili nadlegovalce. Toda revija Health pravi: »Inštruktorji rokovanja s strelnim orožjem se strinjajo: ne priskrbite si pištole, če je ne nameravate uporabljati. Če mahate okoli z orožjem, da bi koga zastrašili, lahko kakšne napadalce prestrašite, toda druge bo to samo razbesnelo.«

Kako pa je z »varnejšimi« orožji, kot so kemični razpršilci? Ta orožja imajo poleg tega, da so ponekod nezakonita, resne pomanjkljivosti. Namesto da bi podivjanega napadalca, ki je pod vplivom mamil, onesposobila, ga lahko le razjarijo. Možno je celo, da veter odpiha kemikalijo v tvoj obraz, namesto v napadalčevega - če predpostavljamo, da razpršilec sploh izvlečeš. Ko te napadalec vidi, da brskaš po svojih žepih ali torbici, lahko domneva, da segaš po pištoli, in se odloči, da bo sam kako napadel. Neka policijska detektivka zato pripominja: »Nobenega zagotovila ni, da bo kemični razpršilec dosegel svoj namen in enako je s katerim koli drugim orožjem. Niti da ga boste imeli pravočasno zunaj. Orožje nikoli ne izboljša stanja. Ljudje mu preveč zaupajo.«

Orožje - božansko gledišče

Nevarnost nasilja je obstajala že prej, v Jezusovih dneh. Ena od njegovih najbolj znanih prispodob, ki jo na splošno imenujejo prilika o usmiljenem Samarijanu, je poročala o incidentu z nasilnim ropom. (Lukež 10:30-35) Ko je Jezus spodbudil učence, naj se opremijo z meči, ni tega naredil zaradi zaščite. Pravzaprav je to pripeljalo do tega, da je izrekel načelo: »Vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo.« (Matevž 26:51, 52; Lukež 22:36-38)

Pravi kristjani se zato ne oborožujejo, da ne bi poškodovali svojega bližnjega. (Primerjaj Izaija 2:4.) Upoštevajo Biblijin nasvet iz Lista Rimljanom 12:18, EI: »Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi.« Ali to pomeni, da si nezaščiten? Sploh ne!

Modrost - boljša od orožja

V dobi, ko se zdi, da je za vse kakšna priprava, te lahko preseneti, ko izveš, da imaš lahko pri roki zaščitno sredstvo, ki je daleč učinkovitejše od kakršne koli naprave. V Propovedniku 9:18, EI, beremo: »Modrost je boljša kot bojno orožje.« Ta modrost pomeni več od iznajdljivosti, ki si jo kdo pridobi na ulici. To je uporaba biblijskih načel in pogosto ti lahko pomaga sploh ogniti se nasilnim okoliščinam.

Jairo na primer, ki je prej opisal svojo šolo, polno nasilja, se ogiba nevšečnostim tako, da upošteva Biblijine besede iz Prvega lista Tesaloničanom 4:11, EI: »Prizadevajte si živeti brez vznemirjanj, skrbeti za svoja opravila.« Jairo pravi: »Če veš, da se pripravlja spopad, se moraš brigati zase in oditi domov. Nekateri se motajo okoli in tedaj se znajdejo v težavi.«

»Moja najboljša zaščita je, da vse obvestim, da sem Jehovova priča,« pravi mlada Lola. »Ljudje me pustijo pri miru, ker vedó, da zanje ne bom nevarna.« »To pomeni več kot to, da le rečeš, da si Priča,« dodaja Eliu. »Morajo videti, da si drugačen.« Kristjani ne smejo biti »del sveta«. (Janez 15:19, NW) Toda pazi, da ne bi dajal vtisa vzvišenosti. (Pregovori 11:2) Neki mladenič je to takole povedal: »Ne hodi po hodniku, kakor da je vsa šola tvoja.« To bi lahko vzbudilo negodovanje. Krščanska mladenka Luchy pripoveduje: »Sem prijateljska in se s sošolci pogovarjam; ampak enostavno ne ravnam kot oni.«

Pomembno je tudi, kako se oblačiš. »Pazim, da ne nosim stvari, ki pritegnejo pozornost,« pravi neki mladostnik. »Mislim, da mi ni treba nositi najdražjih znamk, da bi dajal dober vtis.« Upoštevanje Biblijinega nasveta o skromnem oblačenju ti lahko pomaga, da ostaneš neopazen in se ogibaš težavam. (1. Timoteju 2:9)

Ko se srečaš z nasiljem

Kaj pa, če ti kljub prizadevanju, da se ogibaš neprijetnostim, zagrozijo z nasiljem? Najprej skušaj upoštevati načelo iz Pregovorov 15:1: »Rahel odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo.« Mladi Eliu je ravnal tako, ko je bil v šoli. Pravi: »Včasih je stvar samo v tem, da napadalnih pripomb ne vzameš tako resno. Mnogokrat je to, kako se odzoveš, tisto, kar izzove nevšečnost.« Če odkloniš ‚vrniti hudo s hudim‘, boš mogoče lahko preprečil, da ti položaj ne uide iz rok. (Rimljanom 12:17)

Toda ko odpove diplomacija, moraš ukrepati, da se zavaruješ. Če skupina mladih zahteva, da jim daš svoje superge ali kakšne dragocenosti, odreči se jih! Tvoje življenje je daleč dragocenejše od reči, ki jih poseduješ. (Lukež 12:15) Če se zdi, da je nasilje neogibno, odidi - ali še bolje, zbeži stran! »Preden izbruhne [jeza], zapústi spor!« govorijo Pregovori 17:14. (Primerjaj Lukež 4:29, 30; Janez 8:59.) Če pa ni mogoče pobegniti, morda nimaš druge izbire, kot da se nasilju zoperstaviš, kakor najbolje moreš. Zatem pa o dogodku vsekakor obvesti starše. Mogoče ti iz tega lahko kako pomagajo.

Živimo, prav kot je Biblija napovedala, v časih, polnih nasilja. (2. Timoteju 3:1-5) Vendar te to, da nosiš s seboj pištolo ali se naučiš karatejskih brc, ne bo nič bolj obvarovalo. Bodi previden. Ko se znajdeš v težavi, rabi božansko modrost. Predvsem pa veruj in zaupaj Jehovu. Z zaupanjem lahko moliš kakor psalmist: »Možu silovitemu si me iztrgal.« (Psalm 18:48)

[Slika na strani 28]

Borilne veščine niso pravi odgovor za kristjane