Kanadska preiskava »okužene krvi«
Od dopisnika Prebudite se! iz Kanade
ŽRTVE kontaminirane krvi v Kanadi umirajo zaradi aidsa v vse večjem številu. Kaj je vzrok tega porasta? V 1980-ih je virus dobilo z »okuženo krvjo« in njenimi produkti več kot tisoč Kanadčanov. Vznemirjajoča dejstva so zvezno vlado spodbudila, da je sestavila preiskovalno komisijo kanadskega sistema krvne preskrbe. Javna preiskava naj bi dognala varnost kanadskega sistema krvne preskrbe.
Za vodjo preiskave so imenovali enega najuglednejših višjih sodnikov v državi. Komisija zaslišuje po Kanadi. Začela je 14. februarja 1994 v Torontu in pri tem pooblastila spoštovanega gospoda sodnika Horacea Krevera iz ontarijskega pritožbenega sodišča, da v določenem času poroča o svojih ugotovitvah in predlaga izboljšave.
Žalujoča mati, ki ji je zaradi okužene krvi umrl sin za aidsom, se je tako obrnila na sodnika: »Vzeli so mi sina, in vse, kar mi bilo je povrnjeno, je ta preiskava. Prosim vas, naj ne bo zastonj.« Goreče si je želela videti, da bi stvar temeljito raziskali ter ustrezno ukrepali, da bi se ognili nevarnostim, ki so povezane s transfuzijo krvi. Ona ni bila edina mati, ki je izgubila sina zaradi okužene krvi. Komisija je prisluhnila presunljivemu pričevanju o tragediji, ki je mnogim Kanadčanom uničila življenje.
Naslovi torontskega časopisa Globe and Mail so poročali: »Gnev in solze ob izpovedih žrtev krvne strahote«, »Preiskava o krvi odkrila srhljivo pričevanje«, »Neznanje zdravnikov prerešetano« in »Osebje je za preiskavo o krvi izjavilo, da je tveganje aidsa neznatno«.
Žrtve okužbe z virusom HIV so priznale, da jih pred nevarnostmi niso opozorili. V nekaterih primerih niti niso vedele, da so jim dali transfuzijo, vse dokler niso izvedele za svojo infekcijo z virusom.
Z aidsom okuženi najstnik se je pri treh letih okužil s HIV-om med operacijo na odprtem srcu. HIV-pozitiven moški z blago hemofilijo je krvne produkte uporabljal do 1984. leta, do takrat, ko je igral hokej. Če bi bil seznanjen s tveganji tega zdravljenja, bi svoj življenjski slog spremenil. Neka mati je 1985. leta prejela transfuzijo s HIV-kontaminirano krvjo in je zdaj okužena skupaj z možem in njuno štiriletno hčerko.
Pretresljive so bile pripovedi o ljudeh, ki so se okužili samo z eno ali dvema enotama krvi. »Toliko, da se je rdečica vrnila na njegova lica,« je grenko povedala žena o transfuziji, ki ji je moža okužila s HIV-om. Zdaj ima virus tudi ona sama.
Množina pričevanj je obrnila pozornost k drugi tragediji velikanskih razsežnosti - hepatitis, ki se prenaša s krvjo. Po ocenah časopisa The Globe and Mail »zaradi hepatitisa C letno umre najmanj 1000 Kanadčanov«. Časopis dodaja, da »se je verjetno več kot polovica od njih nalezla bolezni s krvno transfuzijo«.
Neki moški je povedal, da se je leta 1961 med operacijskim posegom na hrbtu s transfuzijo nalezel hepatitisa C. Po operaciji je postal reden krvodajalec. Leta 1993 je ugotovil, da ima cirozo jeter. Komisijo sprašuje: »Kaj bo z ljudmi, ki so prejeli mojo kri, darovano v vseh teh letih, ko za bolezen še nisem vedel?«
Sodnik Krever je pozorno poslušal več kot sto Kanadčanov, ki jim je življenje uničil HIV in druge tragedije, ki so posledice okužene krvi. Medicinski strokovnjaki izjavljajo, da je krvno zalogo nemogoče popolnoma zavarovati pred prenosom bolezni in drugimi nevarnostmi. Priznali so, da so s krvjo povezane resne nevarnosti in zloraba. Dr. J. Brian McSheffrey, zdravstveni upravitelj regionalnega zavoda za transfuzijo, je izjavil, da na predavanjih problem pritegne pozornost, ko reče: »Če kot zdravniki kri morate dati, ste ali zgrešili diagnozo ali pa terapijo.«
Te, ki jih je vladni odbor imenoval »glavni delničarji« kanadskega sistema krvne preskrbe, ki letno porabi 250 milijonov kanadskih dolarjev, so obtoževali političnih mahinacij in rivalstva. Nad Rdeči križ in vladne agencije se je zgrnil val kritik. Zdi se, da za zamotan državni sistem krvne preskrbe ni odgovoren nihče.
Dobrodošlo nasprotje
Sodnik Krever je v nasprotju z zastrašujočim poročilom 25. maja 1994 dobil vedrejše pričevanje v Regini v Saskatchewanu. William J. Hall, 75-letni mož s težko hemofilijo, je povedal, da uspešno shaja s svojo okolnostjo z uporabo nadomestkov za krvne produkte. In on aidsa nima. Gospod Hall se je kot Jehovova priča ognil krvi in krvnim faktorjem zaradi svoje verske vesti. (Glej okvir na 29. strani.)
Sledile bodo še nadaljnje informacije. Vlada je namreč preiskavo podaljšala do konca 1995. leta. Komisija bo imela dovolj časa, da razišče učinkovitost brezkrvnega zdravljenja, s katerim so zdravili tisoče primerov Jehovovih prič, odraslih in otrok. Nadomestki koristijo tudi drugim pacientom.
Zdravniki, ki uporabljajo nadomestke, bi komisiji lahko predložili strokovne dokaze. Dr. Mark Boyd iz McGillove univerze je 1993. leta za The Medical Post izjavil: »Jehovovim pričam bi morali biti v določeni meri zares hvaležni, ker so nam pokazali, kako dobro lahko delamo brez uporabe transfuzij.« Ameriška predsedniška komisija je 1988. leta opazila: »Najvarnejši preventivni ukrep pri krvnih zalogah je ta, da kadar koli je to mogoče, pacienta umaknemo izpostavljanju tuji krvi.« Jehovove priče so s poslušnostjo Božjemu zakonu, ki zapoveduje, »naj se zdržujejo [. . .] krvi«, nagrajeni z ,najvarnejšim preventivnim ukrepom‘ pred kontaminirano krvjo in drugimi nevarnostmi transfuzije. (Dejanja 15:20, 29)
Potrebna je izobrazba
Žalostno je, da večina žrtev kontaminirane krvi ni bila obveščena o alternativnih možnostih zdravljenja, ki bi jih lahko obvarovale pred tragedijami. Niso jim omogočili sporazumnega odločanja - ali sprejeti tveganje, povezano s krvjo, ali pa se zdraviti z varnejšimi nadomestki.
Dokazni material, predložen komisiji, razkriva potrebo po izobraževanju zdravnikov in javnosti o nadomestilih transfuzije. Vladna preiskava na tako visoki ravni utegne v Kanadi imeti velik odmev. Priporočila sodnika Krevera lahko utrejo pot potrebnim spremembam v miselnosti in izobraževanju kanadskega zdravstva o transfuzijski praksi. Ugotovitve preiskovalne komisije bodo zanimale vse, ki se želijo ogniti nevarnostim, ki spremljajo transfuzije.
[Okvir na strani 29]
OBVLADOVATI HEMOFILIJO BREZ KRVI
William J. Hall iz Nipawina v Saskatchewanu je komisiji pripovedoval, kako in zakaj je težko hemofilijo obvladoval brez krvnih produktov. Tu so izvlečki iz sodnega zapisa njegovega pričevanja:
◻ »Starši so za mojo hemofilijo izvedeli, ko sem otekel od nožnega prsta do kolka, in zdravniki so to diagnosticirali kot hemofilijo. [. . .] Mislim, da sem bil takrat star približno leto dni.«
◻ »Krvi ali kakršnih koli krvnih produktov nisem nikoli sprejel. [. . .] To nasprotuje mojemu verskemu prepričanju, ker menim, da je kri sveta.«
◻ O njegovem bratu, ki tudi ima hemofilijo, pa: »Ni imel iste vere [religije] kot jaz, sprejel je transfuzijo in umrl za hepatitisom.«
◻ O čiru na dvanajstniku 1962. leta: »Zdravnik mi je rekel, da če ne vzamem krvi, bom umrl. [. . .] V bolnišnici sem prejel dobro [brezkrvno] zdravljenje.« Krvavitev je bila ustavljena.
◻ O kirurškem posegu, ko so mu 1971. leta v zlomljeni kolk vstavili žebelj: »To je bila samo natančna brezkrvna operacija. [. . .] Uspela je.« Ponovno krvno testiranje je pokazalo, da faktorja VIII (koagulacijskega faktorja) v njegovi krvi takrat ni bilo prisotnega.
◻ Kaj mu pomaga: »Način življenja [. . .], biti previden.« Sem všteva prehrano, počitek, telovadbo in pazljivo negovanje oteklin, zmečkanin in krvavitev.
◻ »Verjamem v sprostitev in meditacijo o dobrotah, s katerimi nas je oskrbel Bog, in v to, da pozabimo na svoje skrbi. Menim, da to zelo pomaga.«
William Hall je star 76 let in je Jehovova priča.
[Slika na strani 27]
Sodnik Horace Krever, šef komisije
[Vir slike]
CANPRESS PHOTO SERVICE (RYAN REMIROZ)
[Slika na strani 28]
William in Margaret Hall sta prevozila 370 kilometrov, da sta prišla pred preiskovalno komisijo