Pogled v svet
»Nepoznani planet«
V amazonskem deževnem gozdu so v samo zadnjih dveh letih našli tri doslej neznane vrste opic. Vsako leto po celem svetu odkrijejo povprečno tri nove vrste ptic. Pri raziskavi 19-ih dreves v Panami so našli približno 1200 vrst hroščev, od tega jih 80 odstotkov še niso poznali. Revija UNESCO Sources piše: »Ogromno življenjskih oblik nam je še neznanih.« »Menijo,« na primer, »da je treba klasificirati še 40 odstotkov južnoameriških sladkovodnih rib. [. . .] Kaj bomo našli šele v širnih neraziskanih globinah oceana?« Izziv je še večji, ko pomislimo na neizmerno število manjših življenjskih oblik: bakterije, gobe, trihine, pajkovce, insekte in rastline, ki jih je treba še razkriti. Samo »en gram tropske zemlje denimo lahko vsebuje več kot 90 milijonov bakterij in mikrobov«. Revija UNESCO Sources navaja domnevo, da število vrst na zemlji »presega 200 milijonov«. Kljub obsežnemu raziskovanju ostaja zemlja še vedno »nepoznani planet«.
Otroci in vojna
Po nedavnem poročilu britanske humanitarne organizacije Save the children (Rešite otroke) je v preteklih desetih letih vojna postala za civiliste - zlasti otroke - veliko nevarnejša kot za vojake. Poročilo družbe Associated Press citira besede organizacijinega predstavnika za čezmorske države: »Devet od desetih vojnih žrtev je civilistov. Največkrat so žrtve otroci - in ti so zares v veliko večji nevarnosti, da bodo končali kot žrtve, kakor pa vojaki.« Poročilo, dolgo 25 strani, izračunava davek svetovnih otrok zadnjega desetletja in objavlja naslednjo žalostno statistiko: Po vsem svetu je bilo v vojnah ubitih preko 1,5 milijona otrok; več kot 4 milijone je ostalo invalidnih, slepih, dobili so možganske poškodbe ali so bili pohabljeni; nad 12 milijonov jih je izgubilo svoje domove; 10 milijonov je postalo beguncev; 5 milijonov je bilo prisiljenih živeti v begunskih taboriščih in 1 milijon otrok je bil ločen od svojih družin. Vsak 200-ti otrok na svetu je prenašal vojne travme in potreboval pomoč, da je lahko premagal čustveno stisko.
Deli medvedjega telesa
»Nelegalna trgovina z deli kanadskega črnega medveda je lahko donosnejša od sodelovanja v mednarodni trgovini z mamili,« ugotavlja The Toronto Star. Tradicionalni zdravilci iz bogatejših azijskih držav, kot so Kitajska, Južna Koreja, Japonska, Tajvan in Hongkong, se nenavadno veliko zanimajo za žolčnik in šape črnega medveda. »Kalifornijski policijski uradnik sodi, da se je ,ulična cena‘ (končna cena) kilograma medvedjega žolčnika v Aziji - dokler ga niso ,pohodili‘ (razredčili) z žolčem krav in prašičev - povzpela na več kot milijon ameriških dolarjev,« dodaja Star. »Za primerjavo: ulična cena kokaina v metropolitanskem Torontu je znašala približno 100.000 dolarjev za kilogram.« Specialistka za ogrožene vrste Carole Saint - Laurent iz Svetovnega sklada za živali, Kanada, pritrjuje: »To je res velikanski posel.« Bojijo se, da bo povpraševanje po medvedjih delih še naprej naraščalo. Medvedja populacija v Aziji je namreč že zdaj močno iztrebljena.
Satanizem v zaporu
Nekemu zaporniku je osebje zapora v Koloradu, ZDA, odvzelo pravico opravljanja satanskih ritualov v svoji celici. Zvezni zaporniški predpis prepoveduje čaščenje Hudiča; vrhu tega je osebje menilo, da se nekateri od predmetov, po katerih je zapornik spraševal - mednje štejejo kratka lesena palica, gong, črno ogrinjalo, sveče in svečniki, kelih in kadilo - lahko uporabi tudi kot orožje. Kakor koli že, zvezni sodnik v Denverju je odločitev nedavno ovrgel z odlokom, po katerem ima zapornik ustavno pravico udejanjati vero v zaporu. Sodnik je nadalje ugotovil, da je bil odlok proti čaščenju Hudiča protiustaven. Kot poroča Associated Press, je sodnik v odlok zapisal: »Hudiču bi morali dati, kar mu pripada.« Zapornik prestaja desetletno zaporno kazen zaradi ugrabitve.
Preštevanje zvezd
Ali ste se že kdaj zastrmeli v zvezdnato nebo in se spraševali, koliko zvezd vidite? Revija Sky & Telescope je to starodavno vprašanje pred kratkim obravnavala, vendar se odgovora ne da najti tako enostavno, kot bi si to lahko zamišljali. Revija piše, da povprečni opazovalec po trditvi astronomskih priročnikov vidi na jasnem nebu nad temnim krajem zunaj mesta na severni zemljepisni širini 2862 zvezd. Toda vseh zvezd ni vedno nad krajevnim obzorjem; mnoge vzhajajo in zahajajo. Zraven tega so mnoge naravnost nad nami jasno vidne, ko pa se približajo obzorju, jih ne vidimo, ker mora zvezdna svetloba pri nizkih višinah prodreti skozi debelejšo plast zemeljskega ozračja, da doseže opazovalčeve oči. In kot ugotavlja Sky & Telescope, opazovalec na kraju s severno geografsko širino 40 stopinj lahko vse leto opazuje približno 1809 zvezd.