Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • g95 8. 6. str. 12–14
  • Sončev mrk in čar astronomije

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Sončev mrk in čar astronomije
  • Prebudite se! 1995
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Skrivnost popolnega mrka
  • Kako so Sončev mrk izkoristili jezuiti
  • Astronomija v Bibliji
  • Ko se opoldne zmrači
    Prebudite se! 2002
  • »Ko podnevi pade mrak«
    Prebudite se! 2008
  • Izjemna narava našega Sonca
    Prebudite se! 2001
  • »Ta človek je bil res Božji Sin«
    Jezus – pot, resnica, življenje
Preberite več
Prebudite se! 1995
g95 8. 6. str. 12–14

Sončev mrk in čar astronomije

DESETI MAJ 1994 je bil za številne Severnoameričane edinstven dan. Tedaj je Luna zakrila Sonce in nastopil je kolobarjasti Sončev mrk.a V tistih nekaj kratkih urah so milijoni ljudi pomislili na fascinantno znanost, ki se ji pravi astronomija. In kaj je mrk oziroma eklipsa?

Mrk je pač, glede na opazovalčev položaj, »delno ali popolno zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom«. (Slovar slovenskega knjižnega jezika) Sončev ali Lunin mrk lahko nastopi le, če so Zemlja, Sonce in Luna na isti premici. Ali je to Sončev ali Lunin mrk, je odvisno od tega, katero nebesno telo je zakrito. Lunin mrk nastopi, kadar Zemlja vrže senco na Luno. Lanskega maja pa je Lunina senca na Zemlji povzročila senčni pas, širok od 230 do 310 kilometrov. Luna je, ko je počasi potovala med Zemljo in Soncem, skoraj povsem zakrila Sonce. Senca se je premikala od jugozahoda na severovzhod preko Pacifiškega oceana in Severne Amerike. Videlo se je, kako Luna počasi pluje pred Soncem. Pravzaprav se je senca premikala čez Zemljo s hitrostjo kakšnih 3200 kilometrov na uro.

Da si ljudje ne bi poškodovali vida, so mrk opazovali z vsakovrstnimi pripravami. Tako so nekateri gledali skozi varilska očala, drugi skozi močne filtre. Spet drugi so sliko prenesli na papir skozi drobceno luknjico. Neki fotografinji je nekdo držal sito, svetloba pa, ki je padala skozi luknjice, je na tleh ustvarjala nešteto sličic mrka. Podobno je bilo videti, ko je svetloba prodirala skozi drevesno listje. Svetloba pa, ki je prišla skozi daljnogled, je na temni podlagi ustvarila dvojno sliko.

V enem letu je lahko tudi pet Sončevih in po trije Lunini mrki. »Vsako leto se morata pojaviti vsaj dva Sončeva mrka,« piše v The International Encyclopedia of Astronomy. Seveda pa se vsakega lahko vidi iz različnih krajev. Zato bodo morali tisti iz Združenih držav Amerike, ki mrka lani niso videli, počakati na prvega naslednjega. Ta pa bo 2012. leta, če ga bodo želeli videti prej, bodo morali potovati v Peru, Brazilijo ali Sibirijo.b

Skrivnost popolnega mrka

V preteklih stoletjih je popolni Sončev mrk, ko Luna povsem zakrije Sonce, povzročal strah in trepet. Zakaj? V The International Encyclopedia of Astronomy piše: »Skrivnost popolnega mrka se je povečala, ker grozečega in nenavadnega prizora, ko ni moč videti, kako Luna zakrije Sonce, ni napovedovalo nobeno znamenje.« Ob tem nenavadnem prizoru se tudi »nebo stemni in velikokrat dobi skrivnostno zelenkast odtenek, ki se ga ne da opisati, stemnitev pa sploh ni takšna, kot jo povzročijo oblaki. [. . .] V zadnjih nekaj sekundah delnega zakritja Sonca se žarki hitro izgubljajo, temperatura se občutno zniža, ptiči se spustijo k počitku, cvetovi nekaterih rož se zapro in veter se poleže. [. . .] Pokrajino prekrije tema.«

George Chambers v svoji knjigi The Story of Eclipses (Zgodbe o mrkih) piše, da je »bil v srednjem veku najznamenitejši [. . .] popolni mrk na Škotskem«, ki je bil 2. avgusta 1133. leta. Viljem Malmesburški je zapisal: »Ta dan je Sonce ob šestih ovilo svoj veličasten obraz [. . .] v nezaslišano temo, mrk je vznemiril človeška srca.« V staroveški Anglo-Saxon Chronicle so zapisali, da »je ta grozo zbujajoč dogodek ljudi prestrašil«.

Chambers je po pripovedi dveh popotnikov po Afriki grafično opisal tudi Lunin mrk, ki je nastopil 2. septembra 1830. leta: »Ko se je Luna zlagoma zatemnjevala, je vsakogar prevzel strah. Ko pa je mrk napredoval, so se ljudje še bolj prestrašili. Na nebu ni bilo niti enega oblaka, ki bi lahko povzročil takšno gosto temo, zato so zaskrbljeni o tem hitro obvestili svojega vladarja. Niso namreč razumeli narave mrka oziroma niso vedeli, kaj ta pomeni.«

Danes se človeštvo ne boji več Sončevega mrka, saj so nas astronomske raziskave pomirile - vemo tudi, da se bo Sonce zopet pojavilo.

Kako so Sončev mrk izkoristili jezuiti

Daljnega 1629. leta so si na Kitajskem jezuitski misijonarji pomagali s Sončevim mrkom pridobiti cesarjevo naklonjenost. Kako jim je uspelo?

Jezuiti so našli v »kitajskem lunarnem koledarju napako, staro nekaj stoletij. Cesarjevi astronomi so se zato motili v napovedovanju Sončevih mrkov [. . .] Jezuiti so svojo veliko priložnost dobili, ko so cesarjevi astronomi Sončev mrk napovedali za 21. junija 1629. leta ob 10.30 in naj bi trajal dve uri. Jezuiti pa so predvideli, da mrka ne bo pred 11.30 in da bo trajal le dve minuti.« Kaj se je zgodilo?

»Prišel je odločilni dan, ura je bila že pol enajst proč, sonce pa je še kar sijalo. Cesarjevi astronomi so se zmotili, kaj pa jezuiti? Mrk je nastopil točno ob pol dvanajstih in trajal kratki dve minuti, prav kakor so napovedali. Od tedaj jim je cesar neomajno zaupal.« (Daniel J. Boorstin: The Discoverers)

Astronomija v Bibliji

Z zvezdoslovnimi podatki nam postreže tudi Biblija. Nekaj sozvezdij je omenjenih v Jobovi knjigi. Jehova pa je tudi svoje služabnike povabil, naj raziskujejo nebo, vendar ne zaradi astrologije ali krivega bogočastja, temveč zato, da bi znali spoštovati veličastnost njegovega stvarstva. Izaija je pod navdihnjenjem zapisal: »Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko, jih kliče vse po imenu; vsled presilne moči njegove in ker je mogočen v krepkoti se niti ena ne pogreša.« (Izaija 40:26)

Job je priznal Stvarnikovo premoč, ko je zanj rekel: »On nareja voz na nebu [verjetno Velikega medveda] in rimščice [verjetno Orion oziroma Veliki lovec] in gostosevce [verjetno zvezdna skupina Plejade v Taurusu ali Biku] in ozvezdja na jugu [najbrž ozvezdja južnega neba].« (Job 9:7-9)

In kako prevzemajoč bo študij astronomije, ko bo Jehova poslušnemu človeštvu naklonil večno življenje! Vesoljstvene uganke se bodo odkrivale zlagoma, sorazmerno z našim razumevanjem namer, ki jih ima Bog s prostranim vesoljem. Tedaj bomo lahko še bolj občuteno ponavljali za Davidom: »Kadar gledam tvoje nebo, delo tvojih prstov, mesec in zvezde, ki si jih naredil: kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da skrbiš zanj?« (Psalm 8:4, 5, EI, v AC 3, 4)

[Podčrtne opombe]

a Ali »eklipsa«, iz grške besede ékleipsis, ta pa izhaja iz ekleípo, kar pomeni »izginjenje«. (Verbinčev Slovar tujk, 165. stran)

b Tretjega novembra 1994 je nastopil popolni Sončev mrk, ki so ga videli v predelih Južne Amerike.

[Navedba vira slike na strani 12]

Fotografija z dovoljenjem NASA/Finley-Holiday Film Corporation

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli