Mladi vprašujejo:

Zakaj imam te občutke

»Čutim, kakor da se v meni bije vojna. Ne vem, na koga naj se obrnem.« (Bob)

MNOGI mladi trpijo podobne notranje bolečine. Za razliko od svojih vrstnikov, ki so videti prevzeti z zanimanjem za nasprotni spol, ugotovijo, da jih vedno bolj privlačijo predstavniki njihovega spola. Za mnoge je to pogubno spoznanje.

Neka ženska je o svoji hčerki povedala: »Pričela je bolehati, ni mogla jesti ali spati ter je postala depresivna in čemerna. Poskušala je celo narediti samomor.« Kaj je bil glavni razlog te stiske? »Imela je lezbične občutke.« Nekaterim mogoče ne bo lahko premagati takšnih nagnjenj. »Ko še nisem bil najstnik,« je priznal mladenič, ki ga bomo imenovali Mark, »sem z nekaterimi mojimi prijatelji začel s homoseksualnimi srečanji. S tem sem nadaljeval do mladostne dobe in še med njo, dokler nisem z Jehovovimi pričami pričel preučevati Biblije. Toda včasih imam še vedno napačne občutke, ki se zadržujejo v meni.«

Kaj je vzrok, da mladostnika privlači njegov lastni spol? In kaj naj mladostnik naredi, če trpi zaradi takšnih občutkov?

Naravno ali privzgojeno

Dandanes je priljubljeno reči, da so homoseksualci takšni rojeni in da se spolne usmerjenosti ne da spremeniti. Revija Time je na primer dramatično objavila: »Nove študije kažejo, da je med možgani homoseksualcev in heteroseksualcev strukturna razlika.« Vendar je bila ta študija narejena na možganih moških, ki so umrli zaradi aidsa. Zagotovo to stvari ne dokazuje!

Druga teorija zajema hormone. Znanstveniki so opazili, da laboratorijske podgane, ki so prikrajšane za moške hormone, kažejo »žensko« paritveno obnašanje. Povzeli so, da so lahko homoseksualci podobno žrtve biološke okvare — pred rojstvom dobijo premalo ali preveč moških hormonov. Mnogi znanstveniki verjamejo, da je nenavadno vedenje med podganami nekaj več od refleksa — ne pa zares ,homoseksualnost‘. Poleg tega, ljudje nismo podgane. The Harvard Medical School Mental Health Letter sklepa: »Skrajno neverjetno je, da bi predrojstveni hormoni vplivali [. . .] na človekovo spolno življenje enako neposredno, kakor organizirajo reflekse pri paritvenem vedenju podgan.«

Mnogo pozornosti so prav tako posvetili genetskim študijam. Med homoseksualnimi moškimi in ženskami, ki so enojajčni dvojčki, je bila okoli polovica njihovih dvojčkov tudi homoseksualcev. Ker so monozigotni [enojajčni] dvojčki genetsko podvojeni, se zdi logično povzeti, da je nepravilnost povzročil neki skrivnostni gen. Vendar bodite pozorni, da polovica sorodnih dvojčkov ni bila homoseksualnih. Če bi bila ta posebnost zares genetsko programirana, ali je ne bi imeli vsi dvojčki? Resnično, geni in hormoni lahko igrajo nekakšno vlogo. Vendar je Scientific American poročal ugotovitve nekaterih, da dokaz »močno kaže na to, da okolje pomembno prispeva k spolni usmerjenosti«.

Dejavniki okolja

Preiščimo okolje antične Grčije. Homoseksualnost je med elito v grško govorečem svetu postala velika moda, saj so jo spodbujale erotične zgodbe o nekaterih njihovih mitoloških bogovih, pisanja filozofov, kot je Plato, in kultura telovadnic, kjer so mladi nastopali neoblečeni. Glede na knjigo Love in Ancient Greece (Ljubezen v antični Grčiji) »so na Kreti šteli za sramotno, če fant iz dobre družbe ni imel [moškega] ljubimca«. Takšne izrojenosti nista povzročila noben skrivnosten gen ali hormon. Uspevala je, ker jo je grška kultura dovolila, da, spodbudila! To dobro prikaže, kako močno vlogo lahko igra okolje.

Brez dvoma je poplava propagande, ki spodbuja homoseksualnost, naredila ogromno za razširitev tega stališča danes. Po televiziji, v filmih, glasbi in revijah je obilo namigovanja na homoseksualnost. Kabelska televizija je nekaterim mladim ponudila lahek dostop do trde pornografije. Androginijski (ko se ne da ločiti spolov) načini oblačenja in urejanja so postali moderni. Nekateri strokovnjaki ravno tako menijo, da je protimoška propaganda, ki jo pospešujejo nekatere feministke, prispevala k porastu lezbijštva. Mladi so slabemu vplivu lahko izpostavljeni tudi pri druženju s sošolci, ki odkrito zagovarjajo homoseksualni način življenja. (1. Korinčanom 15:33)

Oče in sin

Včasih se zdi, da važno vlogo, še posebej med moškimi, igra tudi pomanjkljivo družinsko okolje.a Oče daje pomemben prispevek k otrokovemu čustvenemu razvoju. (Efežanom 6:4) Knjiga Izgrajuj srečno družinsko življenje pravi: »Vpliv očetovih moških lastnosti lahko prispeva bistveni del k razvoju zaokrožene, uravnotežene osebnosti.«b Deček ravno tako potrebuje priznanje, ljubezen in odobravanje svojega očeta. (Primerjajte Lukež 3:22.) Kakšna je lahko posledica, če oče ne uspe dati otroku te potrebne pozornosti? Čustvena stiska. Joseph Nicolosi, pisec o mentalnem zdravju, izjavlja, da je moški homoseksualizem »skoraj vedno posledica težav v družinskih odnosih, še posebej med očetom in sinom«.

Možno je, da položaj nenamerno poslabša mati, s tem da prezira moža ali svojega sina preveč navezuje nase. Neka študija poženščenih dečkov je zapazila tole: »Nekateri starši so si namesto dečka želeli deklico, in so svojega mladega sina komaj opazno spodbujali, da se oblači kakor deklica ali pa so ga sami tako oblačili.«

To ne pomeni, da za popačene spolne občutke samodejno lahko krivimo enega od staršev. Mnogi moški, ki so zrasli ob posestniških materah in brezbrižnih, odsotnih ali neprimernih očetih, so kljub temu razvili moško osebnost. Razen tega ni nujno, da vsi s homoseksualnimi nagnjenji pridejo iz družin, ki slabo delujejo. Vendar pa se zgodi, da so nekateri dečki ranljivi na prav poseben način. »Kot posledica njegovega zgodnjega zaznavanja očetove zavrnitve [. . ],« izjavlja dr. Nicolosi, »ima homoseksualec občutek šibkosti in pomanjkljivosti glede na lastnosti, ki so povezane z moškostjo, to je moč, sposobnost obrambe in čvrstost. V nezavednem prizadevanju za svojo lastno moškostjo ga privlači moška moč.«

Mladi kristjan po imenu Peter piše: »Moj oče je bil alkoholik in je redno pretepal mojo mamo in, občasno, nas otroke. Ko sem bil star 12 let, je odšel. Močno sem čutil potrebo po očetu. Vedno sem hrepenel po kom, ki bi mi zapolnil praznino, ki sem jo čutil vsak dan. Ko sem končno razvil prijateljstvo z odličnim kristjanom, za katerega sem mislil, da bo zapolnil to potrebo, me je začel spolno privlačiti.«

Zanimivo je, da je pomenljivo število homoseksualcev žrtev nadlegovanja v otroštvu.c Takšno nadlegovanje lahko povzroči trajno fizično in čustveno škodo. Pri nekaterih lahko povzroči »popačeno spolno identiteto«, kakor jo imenuje neka pisateljica. To se je očitno pojavilo v starodavni Sodomi, kjer so dečki jasno pokazali nenasitno slo po sprevrženih odnosih. (1. Mojzesova 19:4, 5) Jasno je, da so bili plod izrabljanja odraslih.

Moralno sporno vprašanje

Znanstveniki mogoče ne bodo nikoli natančno razložili, kolikšno vlogo v privlačevanju istega spola igrata narava in vzgoja. Toda ena stvar je jasna: vsi ljudje smo rojeni z nagnjenjem, da podležemo napačnemu razmišljanju in nagibom. (Rimljanom 3:23)

Mladostnik, ki želi ugajati Bogu, se mora zato prilagoditi njegovim moralnim merilom in bežati pred nemoralnim vedenjem, čeprav tako ravnanje utegne biti izredno težko. Res so nekateri posamezniki lahko zelo nagnjeni k homoseksualnosti, prav kakor so nekateri, glede na Biblijo, nagnjeni k ,nagli jezi‘. (Titu 1:7) Toda Biblija kljub temu obsoja kazanje nepravične jeze. (Efežanom 4:31) Podobno kristjan ne more opravičiti nemoralnega vedenja s tem, da reče, da se je ,takšen rodil‘. Nadlegovalci otrok kličejo po enako pomilovanja vrednem opravičilu, ko rečejo, da je njihovo hrepenenje po otrocih »prirojeno«. Toda ali lahko kdorkoli zanika, da je njihov spolni apetit sprevržen? Taka je tudi želja po kom istega spola.

Mladostniki, ki ugotovijo, da jih privlači isti spol, se morajo zato ogibati predajanju svojim občutkom. Vendar zakaj Biblija tako ostro obsoja homoseksualnost? Ali je ta način življenja resnično bolesten in sprevržen? Če je tako, kaj lahko mladostnik naredi, da se ga ogiba? O teh vprašanjih bomo razpravljali v eni od naslednjih številk Prebudite se!.

[Podčrtne opombe]