Gore — mojstrovine stvarjenja

ANDI, Kaskadsko gorovje, Himalaja, Skalno gorovje, Alpe in Ural, to je le nekaj gorovij na Zemlji. Njihova višina vas lahko kar prevzame.

Zamislite si, da stojite pod Everestom. Ta je najvišji vrh na zemlji, z 8848 metri ali skoraj devetimi kilometri veličastne višine! Vendar je to le delček veličastne Himalaje. Himalajsko pogorje je, s svojimi več kot sedemdesetimi vrhovi, visokimi prek 6400 metrov, dvakrat tolikšno kakor evropske Alpe!

Pasovi edinstvenega življenja

V večini gora najdemo različne pasove življenja oziroma življenjskih okolij, največ zato, ker se vsakih 300 metrov temperatura zniža za okoli 1,8 stopinj Celzija. Vsak pas je zaradi različne količine dežja, drugačne prsti in vetra edinstven.

Primer takšnih različnih okolij je pogorje San Francisca v Arizoni, v Združenih državah Amerike, ki je najvišje gorovje v tej državi. Če vzpon na enega od vrhov gorovja San Francisca začnete pri vznožju Coconinske planote, se boste najprej znašli v pustinjskem področju, kjer žive kuščarji in rasejo kakteje. Nato pridete v hladnejše področje, kjer domujejo snežne koze in smreke; na vrhu pa vstopite v alpsko območje ledu. Samo pri tem enem vzponu lahko srečate enako različne življenjske oblike in okolja, kakor bi jih, če bi v notranjosti dežele potovali od Mehike do Kanade!

Ali ste kdaj vdihovali poživljajoč, rezek in svež planinski zrak? Nižja temperatura je ena od stvari, zaradi katerih je zrak takšen. Kjer pa ni blizu nobenega mesta, je planinski zrak lahko tudi čistejši in jasnejši. V takem primeru je na višini 2000 metrov v enem kubičnem centimetru morda le 2500 drobcenih delcev prahu, cvetnega prahu in podobnega. Primerjajte to z zrakom v velikih mestih, ki lahko v enaki količini zraka vsebuje tudi po 150.000 drobcev teh reči! To pojasnjuje, zakaj so sodobni observatoriji pogosto zgrajeni v planinah; tam so namreč zaradi čistega in suhega zraka idealni pogoji za astronomska opazovanja.

Seveda pa višje v gorah ni več tako prijetno, ker je nižji zračni pritisk in manj kisika, sončni žarki so močnejši, viharni vetrovi pa znižujejo temperaturo. Presenetljivo pa nekatera bitja vztrajno uspevajo celo v takih razmerah; tako na primer drobceni pajki skakači. Temu planinskemu prebivalcu je prav udobno na Himalaji, na dobrih 6000 metrih višine. Kako preživi, ni povsem jasno niti znanstvenikom.

Vplivanje na človeka

Planine tako ali drugače vplivajo na vse človeštvo. Oglejte si zemljevid sveta. Poglejte, kako Pireneji s svojimi nad 3000 metri visokimi vrhovi ločujejo Španijo od Francije in ostale Evrope. Opazili boste tudi, da so mnoge druge politične meje postavljene vzdolž prostranih gorskih verig. Te nepremične ovire omejujejo promet in trgovino med ljudmi različnih jezikov in navad. Zato verjetno planine vplivajo na obliko in velikost države, v kateri živite, na jezik, ki ga govorite, in na navade vaše dežele.

Visoka gorovja tudi prekinjajo tok vetra. To lahko vpliva na cikle deževja, sneženja in vetra ter temperaturo. To pa seveda odloča, kakšno hrano uživate, kako se oblačite in morda celo, kako gradite svoje hiše.

Kunlun, Tjanšan, Hindukuš, Himalaja in druge gorske verige v Srednji Aziji se na primer razprostirajo v smeri vzhod-zahod. Ti molčeči velikani umirjajo hladne, suhe vetrove, ki pihajo iz Sibirije, in zaustavljajo tople, vlažne vetrove, ki vlečejo od Indijskega oceana. Zato so klimatske razmere severno od teh gora popolnoma drugačne od tistih na jugu in to vpliva na mnoga življenja.

Ogroženo okolje?

Presenetljivo pa je, da človeštvo na lepe in veličastne gore deluje škodljivo. Risa in medvedov, ki so se včasih klatili po Alpah, zaradi nenadzorovanega lova ni več. Sekanje gozdov je povzročilo, da je z mnogih pobočij spralo plodno prst. Tudi industrijsko onesnaževanje in masovni turizem hudo vplivata na občutljivo ekološko ravnovesje nekaterih planinskih področij.

Na srečo so planine večna značilnost zemeljske površine. (Primerjajte 1. Mojzesova 49:26.) Pomembno je tudi dejstvo, da Biblija prihajajočo novo svetovno vladavino primerja z goro. Ta gori podobna vladavina bo napolnila zemljo in popravila vso škodo, ki je bila povzročena planetu (Daniel 2:35, 44, 45). To je torej zagotovilo, da bomo večno uživali ob pogledu na te mojstrovine stvarjenja.

[Slika na straneh 24, 25]

Mont Blanc v Franciji, 4807 metrov

[Vir slike]

M. Thonig/H. Armstrong Roberts

[Slika na strani 26]

Fudžijama na Japonskem, 3776 metrov

[Vir slike]

A. Tovy/H. Armstrong Roberts