Današnja mladina — lahek plen satanizma?

»ČAŠČENJE Satana se med mladimi zelo širi,« je 27. februarja 1993 poročal finski časopis. Glede na informacije, ki jih ima tamperška policija na Finskem, kriminalci, vpleteni v trgovino z mamili, uvajajo mlade, še posebej dekleta, v satanistično čaščenje. Te žrtve in na novo sprejeti člani so v mnogih primerih otroci od desetega do petnajstega leta starosti. »Čaščenje Satana je med današnjimi mladimi najstniki naletelo na plodna tla,« je poročal časopis.

»Nov pojav čaščenja Satana ni samo domača (finska) težnja,« opozarja časopis. »Na primer, južnoafriška revija, johannesburški Star, je nedavno opozorila, da so k čaščenju Satana v državi spodbujeni mladi premožni belci.« Res, satanistično čaščenje je mednarodna mora za starše kakor tudi za otroke.

Predvsem satanizem zmotno obljublja, da boste za malo dobili zelo veliko. »Častite hudiča; opravite to umazano delo, in za povračilo vam bo dal, kar želite. Prav zaradi tega se nekaterim otrokom zdi satanizem tako privlačen,« pojasnjuje revija ’Teen.

»Verujem, da je treba vse življenje do skrajnosti izživeti,« je dejal mlad najstnik, ki priznava, da je član satanistične skupine. »V naravi vidim dve sili: dobro in zlo. Vse reči, za katere ljudje pravijo, da so zlo, so reči, ki te osrečujejo. Grehi vodijo do čustvene, telesne in duševne zadovoljitve,« je izjavil.

Ko so detektiva iz Denverja, Kolorado, ZDA, strokovnjaka za satanistične kulte, vprašali, kaj misli, zakaj so najstniki videti tako dovzetni za satanizem, je odgovoril: »Nikoli ne bom pozabil, kaj mi je povedal neki najstniški satanist. Rekel je: ,Čemu naj sploh živim? Živeli bomo za danes in delali, kar želimo. Prihodnosti ni.‘«

Dr. Khalil Ahmad, upravnik oddelka za pomoč najstnikom v Bolnišnici Nova Scotia, Dartmouth, Kanada, je pojasnil svoje mnenje o mikavnosti satanizma. »Najstniki iščejo razburljivost. [Satanizem] privlači šibke, pogosto nesposobne. Daje jim lažni občutek moči.«

Še ena znana policijska strokovnjakinja za satanizem, sanfranciška detektivka, osvetljuje problem: »Naš svet je otopel. Bolj se ukvarjamo sami s seboj kakor pa drug z drugim. Živimo v nasilni, negativni družbi. Mladi to jemljejo kot normalno življenje, zato jih satanizem pritegne.«

Kako močno pa se je današnja mladina zapletla v satanizem? »Otroci ubijajo sebe in svoje prijatelje. Imamo problem,« je posvaril Larry Jones, predsednik Cult Crime Impact Network (Mreže za boj proti kultnim zločinom) in policijski poročnik v Boisi, Idaho, ZDA. Drug policijski častnik iz zvezne države Illinois, ki kot policijski svetovalec na gimnaziji spremlja satanizem, pravi, da se devetdeset odstotkov mladih, ki se igrajo s čaščenjem hudiča, v to zaplete, ker je to pač modna norost, toda deset odstotkov satanizem »povsem prevzame, tako da gredo vse dlje in dlje«.

Brooklynski šolski časopis (New York), School News Nationwide, je v januarsko-februarsko-marčevski številki 1994 v rubriki »Religija« objavil članek z naslovom »Zakaj satanizem privlači najstnike«. Takole poroča: »Po pretepu dveh fantov v gimnazijski samopostrežni restavraciji je zmagovalec poskočil in s stisnjeno pestjo z dvignjenim kazalcem in mezincem čudno zamahnil z roko v pozdrav. Učitelj risanja ni mogel ugotoviti, zakaj je tako veliko učencev risalo ljudi demonskega videza s kozjimi glavami. Knjige o okultizmu so vztrajno izginjale iz šolske knjižnice.

Otroci so se pravzaprav spogledovali s silo, čarodejstvom, s skrivnostjo satanizma. Za večino je bilo to razburljivo in zabavno. Za druge pa zelo resna stvar — smrtno resna za sedemnajstletnega Lloyda Gambla, ki je v satanističnem žrtvovanju izgubil življenje.

Po Lloydovi smrti in prijetju njegovega petnajstletnega brata zaradi umora Lloyda so odrasli iz okraja Monroe razumeli znamenja, ki so bila prej tako skrivnostna: ročno signaliziranje ,hudičevega znamenja‘, slike s kozjo glavo in knjige, ki so razvnemale najstniško domišljijo, obredi in uroki.«

Zdi se, da poročilom o prednajstnikih in najstnikih, ki zaradi čaščenja Satana ubijajo svoje starše ter druge člane družine, ni ne konca ne kraja. V takšnih dejanjih so otroci ubijali druge otroke. Tako kakor odrasli satanisti so tudi otroci pohabljali in ubijali živali. V satanističnih obredih so na oltarju žrtvovali hišne ljubljence. Prostor ne dovoljuje, da bi popisali vsaj del vsega klanja, ki so ga zakrivili otroci, sprejemajoč religijo čaščenja Hudiča.

Ali so ti primeri otrok samo igranje s satanizmom? Ali je teh, ki so daleč zabredli v čaščenje Hudiča, le peščica? Ne tako malo, odgovarjajo tisti, ki proučujejo te, ki se ukvarjajo z okultizmom. David Toma, bivši detektiv nravstvene policije, ki je postal motivacijski govornik, je rekel, da na vsaki šoli, kjer ima govor, postavi isto vprašanje: »Koliko od vas pozna koga ali je slišalo za koga, ki se je zapletel v satanistične obrede?« Sodi, da »krepka tretjina učencev dvigne roke«.

Glede na Shane Westhoelter, predsednika Narodne informacijske mreže, je v kako obliko okultizma zapletenih od trideset do štirideset odstotkov gimnazijcev. Poleg tega Westhoelter trdi, da je do sedemdeset odstotkov vseh zločinov, ki so jih zagrešili najstniki pod sedemnajstim letom, spodbudila vpletenost v okultizem.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Čaščenje Satana je med današnjo mladino naletelo na plodna tla