Pogled v svet
Zaradi lakote trpi velik del človeštva
Še nikoli doslej ni zemlja človeštvu rodila toliko hrane; vendar pa še nikoli ni tolikšen del človeštva trpel lakoto. Tiskovna agencija France-Presse poroča, da je, po zadnjih statističnih podatkih Svetovne banke, v letu 1990 lakota zelo prizadela kakšnih 1,13 milijarde ljudi, kar je največ doslej. Prizadetih je skoraj 30 odstotkov prebivalcev držav v razvoju. Najbolj prizadeta področja so v južni Aziji, kjer zaradi lakote trpi 562 milijonov ljudi (49 odstotkov prebivalcev); v Afriki 216 milijonov (47,8 odstotkov prebivalcev); na Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki 73 milijonov (33,1 odstotka prebivalcev) in Latinski Ameriki ter Karibih 108 milijonov (25,2 odstotka prebivalcev). V te številke pa ni vštetih še skoraj milijardo ljudi, ki trpijo zaradi podhranjenosti.
Duhovniki homoseksualci
Cerkveni zbor Evangeličanske luteranske cerkve v Hannovru, v Nemčiji, je homoseksualcem dovolil, da so služili kot duhovniki, vse dotlej, dokler niso imeli stalnega homoseksualnega partnerja. The Week in Germany je zapisal, da so pred tremi leti iz duhovniške službe odstranili aktivne homoseksualce, kar je bil vzrok precejšnje polemike. Hannovrske oblasti so, tako piše The Week, nedavno odobrile predlog, da bi naj bili »pastorji in njihovi partnerji, ki žive ,v enospolnem razmerju‘, sprejemljivi za službo v cerkvah, pa tudi v župnijskih uradih«.
Zanemarilo se je tisoče rastlin
»Skozi zgodovino se je za človeško hrano uporabljalo nekaj tisoč rastlinskih vrst, sedaj pa gojijo samo kakšnih 150, skoraj 60 odstotkov kalorij in proteinov pa se pridobiva samo iz treh rastlinskih vrst,« so povedali v Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo. Mednarodne poljedelske studije to potrjujejo. Človeštvo ostaja zvesto znanim žitaricam — rižu, koruzi in pšenici — zanemarja pa tisoče drugih negojenih hranljivih rastlin.
Pekel se ohlaja
»Cerkve ne dajo več toliko na pridige, ki so bruhale ogenj in žveplo,« kakor v preteklosti, pravi Robert Wuthnow, sociolog na Princetonski univerzi. Zakaj ne? »Obsodbe na večno mučenje niso več aktualne,« poroča kanadski časopis The Edmonton Journal. Nedavna Gallusova raziskava je pokazala, da sicer 60 odstotkov Američanov pravi, da verjamejo v pekel, vendar pa jih samo 4 odstotke misli, da pridejo vanj. V Kanadi verjame v pekel 38 odstotkov vprašanih; v Španiji 27 odstotkov, na Švedskem pa 7 odstotkov. »Ni videti, da nauk o peklu ljudi spodbuja k služenju Bogu, niti k temu, da Kristusa sprejmejo kot odrešenika,« trdi duhovnik binkoštne cerkve, Bruce Klepp. Tom Harpur pa je za The Toronto Star zatrdil, da peklenski »nauki končno nimajo več moralnega smisla«.
Robot obira sadje
Zadnja pridobitev italijanske poljedelske tehnologije je računalniško voden robot, ki lahko obere »z drevesa do 2500 pomaranč na uro«. Stroj je opremljen z osmimi »izredno občutljivimi« mehaničnimi rokami, vsaka ima elektronsko oko, programirano za »zaznavanje barvne intenzivnosti«, zato obira »zrelo sadje, nedozorelo namreč nezmotljivo prepozna z rahlim dotikom«, je zapisal La Stampa. »Tovornjak goseničar-robot poganja dizelski motor in lahko obratuje podnevi in ponoči, celo v slabem vremenu, pomaranče pa lahko obira do višine treh metrov in pol [. . .] Ob pobiranju doseže največ kakšnih 8 kilometrov na uro, njegova potovalna hitrost je 14 kilometrov na uro, vleče pa lahko do 500 kilogramov.«
Kaj malo lahko vplivajo na lastno življenje
Kljub nedavnim spremembam v prid demokraciji 90 odstotkov današnjih prebivalcev sveta nima besede pri dejavnikih, ki oblikujejo njihovo življenje. Do tega sklepa so prišli v Razvojnem programu ZN (UNDP), zapisali pa v Human Development Reportu 1993. Nekdanji upravnik UNDP, William Draper, je v uvodu poročila povedal, da se življenje večine še vedno oblikuje z »boji za običajne ugodnosti, zemljo, vodo, delo, bivalni prostor in osnovne družbene storitve«. Poročilo pripomni, da »etnične manjšine, reveži, podeželski prebivalci, ženske in invalidi kaj malo lahko vplivajo na spremembo svojega življenja«.