Mladi vprašujejo:

Kaj pa, če se zaljubim v nevernika

»Imam problem,« je priznalo neko krščansko dekle. »Zatreskala sem se v soseda, ki je prijazen, vljuden in obziren; ima pa eno pomanjkljivost — ni ljubitelj Jehova. Vem, ni prav, da ga imam rada, toda ne vem, kako naj obvladam čustva, ki jih gojim do njega.«

Mark je bil star štirinajst let, ko se je znašel v podobnem položaju.a Noro se je zaljubil v dekle, ki ni bilo istega verskega prepričanja kot on. »Često sem sanjaril o tem, kako bi bilo, če bi bila skupaj, poročena,« pravi. »Vendar sem vedel, da je to napačno.«

VNAJSTNIŠKIH letih, ko so romantični dražljaji močni, sta zatreskanost in nora zaljubljenost nekaj čisto običajnega (primerjaj 1. Korinčanom 7:36). Ker mladi ne morejo primerno zadovoljiti teh čustev, so nagnjeni k temu, da se noro zaljubljajo v priljubljene učitelje, ljudi iz sveta zabave in tem podobne. Ker se večinoma s temi ljudmi ne da navezati osebnih odnosov, je takšna zatreskanost običajno kratkotrajna in sorazmerno neškodljiva.b Kaj pa, če si začel ali začela gojiti močna čustva do sovrstnice oziroma sovrstnika — koga, ki je pripravljen in zmožen imeti zvezo — vendar ni istega verskega prepričanja?

Nekateri morda na to ne gledajo kot na problem. Kot prvo, mnogi mladi se ne zanimajo kaj dosti za religijo. Tisti, ki se zanjo zanimajo, pa na sestajanje z drugačeverujočim morda ne gledajo vedno z neodobravanjem. Svobodomiselni ljudje to morda celo odobravajo. Vendar pa mnogi odrasli vidijo možne težave v takšnih zvezah, še posebej, ker se le-te pogosto sklenejo s poroko. Avtorica Andrea Eagan je zato mladim svetovala: »Če nobeden od vaju ni veren, ni pomembno ali imata isto religiozno ozadje. Če pa so religiozne navade pomembne za enega ali oba, potem morata upoštevati religiozne razlike. [. . .] Ni treba, da je vajina religija enaka [. . .], vendar pa morata biti zmožna živeti drug z drugim.«

Takšen nasvet morda zveni razumsko. Toda v resničnosti le-ta odraža »modrost tega sveta« (1. Korinčanom 3:19). Biblija pokaže, da romantično razmerje med verujočim in neverujočim poraja sporna vprašanja, ki so precej bolj pomembna od zakonske složnosti. Mladi izmed Jehovovih prič vedo, da je to stvar poslušnosti do Božje Besede, ki kristjane spodbuja, naj se poročijo »samo v Gospodu« (1. Korinčanom 7:39). Ker sestajanje ni samo gola zabava, temveč uvod v poroko, bi Jehova užalostilo, če bi se eden od njegovih služabnikov romantično zapletel s kom, ki ni predal svojega življenja njemu.

Vendar pa so nekateri mladi izmed Prič opazili, da so postali privlačni za nevernike. Kako se lahko to zgodi? Kaj naj bi storil, če se znajdeš v takšnem položaju?

Kako se zgodi

Predvsem se zavedaj, da so vsi ljudje nagnjeni k zmotam. »A zmote — kdo jih zaznava?« vprašuje psalmist (Psalm 19:12). Mladi so pri ljubezenskih razmerjih še posebej podvrženi zmotam. Zakaj? Zaradi preprostega razloga: primanjkuje jim namreč pronicljivosti, ki pride z izkušnjami in leti (Pregovori 1:4, EI). Ker imajo krščanski mladi malo izkušenj pri ravnanju z nasprotnim spolom, se lahko zgodi, da enostavno ne vedo, kako ravnati, če pride do romantične privlačnosti ali izkazovanja pozornosti.

Tako se je zgodilo Sheili, ko je spoznala, da se je vanjo zatreskal sošolec. »Lahko bi rekla, da me je imel rad,« je povedala Sheila. »Med kosilom je prišel k meni in z mano jedel. Med osebnim študijem v knjižnici me je s posebnim zanimanjem zasledoval.« Sheilina čustva do fanta so postajala močnejša. Prej omenjeni Mark se podobno kot Sheila spominja: »Pri telovadbi sem vedno videl to dekle. Na vso moč si je prizadevala, da bi se mi približala in se z mano pogovarjala. Tako se je brez težav razvilo prijateljstvo.« V primeru štirinajstletne Pam je fant iz soseske šel tako daleč, da ji je, kot izraz naklonjenosti, podaril celo prstan.

Vendar pa priznavamo, da so bili tudi primeri, ko nedolžna žrtev zbližanja ni bila Priča. Neko dekle je samó vračalo očitno zanimanje, ki ga je zanjo kazal krščanski fant Jim. Bil je prisiljen priznati, kaj je storil, ko je dekle nekega dne prišlo v kraljestveno dvorano Jehovovih prič in hotelo njega!

Kakršnekoli so že bile okoliščine, si morda vedel, da se je napačno vpletati v to. Vendar se je včasih težko upreti izkazovanju pozornosti nasprotnega spola. Pomisli na Andrewja. Njegovi starši so se ravno ločevali, ko je obiskoval prvi letnik gimnazije. »Potreboval sem nekoga za pogovor,« se spominja. Neko dekle je, kot se mu je zdelo, vedno imelo prave vzpodbudne besede zanj. Kmalu so se v njiju razvila romantična čustva.

Nevarnosti

Takšna čustva te lahko, če jih ne kontroliraš, spravijo v resne težave. V Pregovorih 6:27 pravi: »Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmodé?« Razmisli, na primer, o izkušnjah dekleta po imenu Kim. Čeprav je bila vzgojena kot kristjanka, je dopustila, da se je v šoli čustveno zapletla z nekim fantom. »Bil je eden od najbolj priljubljenih in najzanimivejših fantov na šoli,« se spominja Kim. Kmalu je začela obiskovati zabave, kjer so svobodno jemali mamila. »Zelo sem bila prestrašena, vendar sem bila vanj zaljubljena. Zanosila sem.« Kim se je s tem fantom poročila, toda končal je v zaporu zaradi oboroženega ropa. Še enkrat se je biblijsko opozorilo izkazalo za resnično: »Slaba družba pokvari koristne navade« (1. Korinčanom 15:33, NW).

To pa ne pomeni, da so vsi mladi, ki niso Jehovove priče, nemoralni ali jemljejo mamila. Vendar pa takšni mladi nimajo istih vrednot, stališč ali ciljev kakor mladi Priče. V Prvem listu Korinčanom 2:14 je razloženo, da nevernik enostavno »ne sprejema, kar je Duha Božjega, ker mu je neumnost in ne more tega umeti, ker se mora duhovno razsojati.« Pomisli, koliko so verske vrednote oblikovale tvoja čustva — radost, ki si jo doživel na krščanskih shodih, razburljivost pri oznanjevanju biblijskega sporočila sprejemljivim ljudem, zadovoljstvo pri preučevanju same Biblije. Ali nevernik sploh lahko razume — še manj pa, da ima enaka — takšna čustva? Težko.

Pavel zato kristjane opominja: »Ne vlecite tujega jarma z neverniki. Kako se namreč druži pravica s krivico? ali kakšno tovarištvo ima svetlost s temo? Kakšno pa soglasje Kristusa z Belijalom? ali kakšen delež ima vernik z nevernikom?« (2. Korinčanom 6:14,15). Mlado Sonyo je izučil lastni primer, ko se je čustveno zapletla z nevernikom. Priznava: »Če imaš tovariša, ki nima enake gorečnosti in ljubezni do Jehova kakor ti, je to najhujša osamljenost, ki si jo lahko predstavljaš. To te čustveno obremenjuje. Ko je resnica gonilna sila v tvojem življenju, jo moraš deliti z drugimi — enostavno moraš! Ko je ne moreš deliti s svojim zakonskim tovarišem, zato ker je nevernik, se počutiš tako prazno.«

V takšni zvezi bo potem religija verjetno postala glavno področje spora, ne pa skupna točka. Zlahka lahko čutiš, da si za ohranitev miru prisiljen svoje duhovne interese omalovaževati. Toda, če tako ravnaš, te bo to samo duhovno osiromašilo. Neka mlada ženska pripoveduje: »S fantom, ki ni bil Jehovova priča, sva se precej zbližala. Toda, ko se je najino prijateljstvo še okrepilo, sem spoznala, da sem se vanj zaljubila. Počasi je moj odnos z Jehovom postajal vse manj pomemben; moj odnos do tega fanta pa najpomembnejši. Nič več nisem želela obiskovati shodov, se družiti s krščanskimi brati ali iti na oznanjevanje. Želela sem si samo, da bi bila z njim. Kot Priča sem za naslednji dve leti postala nedejavna. Vrhu tega mi moj ,prijatelj‘ ljubezni ni vračal. Kar naprej sem mislila, da mi jo nekega dne bo, vendar se to ni nikoli zgodilo.«

Da, če se zapleteš s kom, ki nima enakih verskih in moralnih vrednot, ti bo to prineslo bridkost in nesrečo. Na poti modrosti si takrat, ko se ne vpregaš v neenak jarem. Toda, kako lahko to storiš, ko do koga gojiš močna čustva? To pa bo v tej seriji tema našega naslednjega članka.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 17]

Ali bo nevernik kazal enako navdušenje nad duhovnimi stvarmi?