Ne vprezite se v jarem z neverniki

»Ne dajte se vpregati v (neenak, NS) jarem z neverniki. Kaj ... imata skupnega vernik in nevernik?« (2. KOR. 6:14, 15, EI)

1. Kaj je neko sestro navedlo, da se je poročila z nevernikom?

NEKA Jehovina priča s severozahoda ZDA je pred nekaj leti v prometni nesreči izgubila moža. »Sprva sem bila povsem strta,« se spominja, »toda odločena sem bila, da to ne bo prekinilo mojega služenja Jehovi. Toda po nekaj letih življenja sem se v družbi poročenih parov v skupščini počutila kot peto kolo pri avtomobilu. S hčerko so naju vedno vabili na družinske izlete. Ko sem videla, kako si krščanski zakonci izkazujejo naklonjenost, sem se počutila zavržena. Izgledalo je, kot da nihče ne opazi mojega duhovnega pešanja. Ko me je torej neki posvetni človek, znanec z delovnega mesta, povabil na večerjo, sem privolila. Še preden sem se zavedla, sem se že zaljubila vanj. Nazadnje sem tako zelo oslabela in osamljenost me je tako prevzela, da sem privolila v poroko.«

2. Zakaj je želja po poroki nekaj povsem naravnega in kaj naj bi bil zakon?

² Da, želja po življenjskem tovarišu je lahko zelo močna in je tudi povsem naravna. Sam Jehova je rekel: »Ni dobro človeku samemu biti. Naredim naj mu pomočnico, njemu primerno [»nasprotek«, »dvojnik«, nekaj prikladnega zanj, NS]«. (1. Mojz. 2:18, EI) Zakon naj bi bil tesna in trajna vez enotnosti med moškim in žensko. Ne Adam, temveč Jehova je rekel: »Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo.« (1. Mojz. 2:22–24, EI; primerjaj Mat. 19:4–6.) Morda tudi tvoje srce hrepeni po takšnem tovarišu.

3., 4. a) Kako Biblija svari pred navezavo tesnejših stikov z neverniki? b) Kako lahko Pavlov nasvet v zvezi z neenakim jarmom uporabimo za zakon? c) Kaj so korintski kristjani razumeli pod izrazom »nevernik«? (Glej opombo.)

³ Toda Biblija nas svari pred sklepanjem tesnih poznanstev z neverniki. Apostol Pavel je to izrazil z naslednjimi besedami: »Ne dajte se vpregati v (neenak, NS) jarem z nevernikia [»Ne vlecite iste vprežne vrvi z neverniki,« Bruns]. Kaj ... imata skupnega vernik in nevernik.«b (2. Kor. 6:14, 15, EI) Pavel je morda imel v mislih določilo iz Mojzesovega zakona, ki je prepovedovalo vpreči vola in osla v isti jarem za oranje. (5. Mojz. 22:10) Osel je manjše rasti in ni tako močan kot vol, zato bi trpel v takšnem neenakem jarmu. Zakon je podoben jarmu, ki moža in ženo takorekoč veže drug na drugega. Zato bi poroka kristjana z nevernikom pomenila neenak jarem. (Mat. 19:6) Takšen jarem mnogokrat pomeni za zakon dodaten pritisk in obremenitev. (Primerjaj 1. Kor. 7:28.)

⁴ Iz primera, omenjenega na začetku članka, je razvidno, da so se nekateri kristjani odločili za poroko z nevernikom. Zakaj je nekaterim tako težko poročiti se »samo v Gospodu«? (1. Kor. 7:39)

Zakaj se nekateri ozirajo drugod

5. Ponazori, zakaj nekateri razvijejo nežne občutke do nevernika?

⁵ Ni nujno, da želijo takšne osebe povsem zanemariti Božji nasvet. Neka krščanska sestra bi se morda želela poročiti. Želi si krščanskega soproga, toda med njenimi vernimi prijatelji ni mnogo takšnih, ki bi prišli v poštev. Sestra razmišlja o svoji starosti. Morda si želi imeti družino. Zaradi strahu pred tem, da bi ostarela kot samska in zaradi zahteve po tem, da bi bila ljubljena, lahko postane ranljiva. V kolikor se prične v tem času zanjo zanimati neki posvetni človek, se mu bo morda težko upirala. Morda je prijazen in vljuden. Morda je nekadilec in ne govori nespodobno. Sedaj se pričenjajo opravičila: ‚Prijetnejši je od večine bratov, ki jih poznam.‘ ‚Želi si biblijskega študija.‘ ‚Poznam sestre, ki so se poročile z nevernikom, ki pa je kasneje postal naš brat.‘ ‚Mnogokrat škriplje tudi v krščanskih zakonih!‘ (Glej Jer. 17:9.)

6., 7. a) Kako je neka samska sestra opisala svoj brezupen položaj? b) Katero vprašanje moramo preiskati?

⁶ Da, kristjan, ki se želi poročiti, lahko pod določenimi okoliščinami postane zelo potrt. Nekateri skoraj obupajo. »Primernih bratov je zelo malo,« je rekla neka samska sestra, ko je opisovala razmere v svoji okolici, »samskih sester pa je izredno veliko. Sestri, ki vidi, kako ji mineva mladost, preostane le, da ostane samska, ali pa da se poroči ob prvi ponujeni priložnosti.«

⁷ Toda biblijski nasvet je kljub temu jasen: »Ne dajte se vpregati v (neenak, NS) jarem z neverniki.« (2. Kor. 6:14, EI) Ali to božansko svarilo zveni prestrogo ali nerazumno?

Izraz Jehovine ljubeznive skrbi

8. Kako je Jehova pokazal, da misli na naše dobro?

⁸ Boga Jehovo zelo zanima naša večna blaginja. Ali ni za zelo visoko ceno dal svojega sina v »odkupnino za mnoge«? (Mat. 20:28) Ali ni on ta, ki ‚nas uči v našo korist‘? (Iz. 48:17, EI) Ali ni obljubil, da ‚ne bo dopustil, da bi bili skušani čez naše moči‘? (1. Kor. 10:13, EI) Ko nam torej pravi, naj se ne vprežemo v isti jarem z neverniki, ima gotovo v mislih naše dobro. Poglejmo, v kakšnem pogledu je to svarilo izraz njegove ljubeče skrbi za nas.

9. a) Kako apostol Pavel svari pred tesno zvezo z nevernikom? b) Kaj pomeni grška beseda prevedena kot »soglasje«, »sozvočje«, in kako ponazarja težavo, ki nastane, če se kristjan poda v jarem z nevernikom?

⁹ Stvarnik je želel, da bi bil zakon najtesnejša vez med dvema človekoma in da bi bila mož in žena »eno meso«. (1. Mojz. 2:24) Ali bi kristjan ravnal modro, če bi sklenil tako tesno vez z nevernikom? Pavel na to odgovarja z nizom predirnih vprašanj, ki vsa po vrsti zahtevajo negativen odgovor: »Kaj imata namreč skupnega pravičnost in krivičnost? Kakšno zvezo ima luč s temo? Kakšno je soglasje [grško simfonesis] med Kristusom in Belialom [Satanom]? Kaj imata skupnega vernik in nevernik?« (2. Kor. 6:14, 15, EI) Grška beseda simfonesis dobesedno pomeni »sozvočje« (sestavljena je iz sin, »z«, »skupaj« in fone »zvok«). Nanaša se na sozvočje glasbenih instrumentov. Med Kristusom in Satanom gotovo ne more biti sozvočja. V neenakem jarmu je možu in ženi težko »udariti na isto struno«. Podobna sta glasbiloma, ki nista v sozvočju in namesto prijetnih, oddajata neubrane tone.

10. Kateri so glavni elementi srečnega zakona in katere so prednosti enakega jarma?

¹⁰ Kako bi torej mogel duhovni človek uživati v popolni skladnosti s telesnim človekom? (1. Kor. 2:14) Skupni verski pogledi, temeljna načela in cilji, so bistveni elementi srečnega zakona. Ničesar zakonu ne daje toliko moči, kot vzajemna predanost Stvarniku. V kolikor sta v enakem jarmu, se mož in žena lahko medsebojno spodbujata v čaščenju. Oba se lahko obračata k Svetemu pismu in tako odpravita njuna nesoglasja. Ali torej ni povsem na dlani, da nam Jehova svetuje, naj se ne vprežemo v neenak jarem z nevernikom zato, ker želi, da bi bili z našim zakonskim tovarišem kar najbolj tesno povezani?

11. Zakaj je bilo v Izraelu prepovedano poročiti se z nekom, ki ni častil Jehove in katero vprašanje se postavlja v zvezi s tem?

¹¹ Če upoštevamo biblijsko svarilo, si s tem prihranimo boleče posledice, do katerih pogosto pride, če se kristjan poda v jarem z nevernikom. Obstoja možnost, da nevernik krščanskega zakonca odvrne od služenja Jehovi. Upoštevajmo, kako je Jehova pred tem svaril izraelski narod. Prepovedano je bilo vsakršno sklepanje zakonske zveze z nekom, ki ni častil Jehove. Zakaj? »Kajti izneverili bi mi tvojega sina, da bi služili drugim bogovom,« svareče pojasnjuje Jehova. (5. Mojz. 7:3, 4, EI) Zaradi nasprotovanja svojega nevernega zakonca, bi nekdo krenil po poti najmanjšega odpora. Vse prehitro ljudje takole razmišljamo: ‚Meni se to že ne more zgoditi!‘ Toda zgodilo se je celo tako modremu možu kot je bil Salomon. Ali se torej ne bi moglo isto pripetiti tudi tebi? (1. Kr. 11:1–6; primerjaj 1. Kr. 4:29 30.)

12. Kako je Božji zakon o prepovedi sklepanja zakonske zveze s tujci ščitil Izraelce? Ponazori.

¹² Tudi če verni zakonec ni odvrnjen od pravega čaščenja, še vedno ostanejo mnogi problemi in obremenitve, ki so pogosto povezane z versko razdeljenim domom. Vrnimo se še enkrat k zakonu, ki ga je Bog dal Izraelcem. Vzemimo, da je neka Izraelka privolila v zakon s Kanaancem. Kakšno spoštovanje bi, če pomislimo na spolne običaje, ki so tedaj prevladovali v kanaanski deželi, mogel imeti ta mož do zakona njenega Boga? Ali bi se med njenim mesečnim ciklusom bil pripravljen odpovedati spolnim odnosom, kot je to zapovedoval Mojzesov zakon?c (3. Mojz. 18:19; 20:18; primerjaj 3. Mojz. 18:27.) Vzemimo, da je neki Izraelec poročil Kanaanko. Ali bi ga ta podpirala, ko bi moral trikrat na leto oditi v Jeruzalem, da bi prisostvoval letnim praznikom? (5. Mojz. 16:16) Očitno je bil Božji zakon, ki je prepovedoval sklepanje takšnih zakonskih zvez, Izraelcem v zaščito.

13. a) Zakaj posvetni človek nima biblijsko šolane, krščanske vesti? b) Kakšnemu pritisku in problemom so izpostavljeni nekateri, ki živijo v versko razdeljenem domu?

¹³ Kako pa je danes? Moralna načela posvetnih ljudi se zelo razlikujejo od biblijskih. Ne glede na to, kako pošteni so videti nekateri posvetni ljudje, vendarle nimajo biblijsko šolane, krščanske vesti. Ti ljudje niso dolga leta preučevali Božje besede in niso ‚prenovili svojega duha‘ ter ‚slekli stare osebnosti‘. (Rim. 12:2, NS; Kol. 3:9, NS) Kristjan, ki se odloči za jarem z nevernikom, se zato izpostavlja nevarnosti, da si bo nakopal skrbi in srčne bolečine. Nekateri so vedno znova izpostavljeni pritiskom perveznih spolnih navad ali pa obhajanja posvetnih praznikov. Nekateri pa celo tožijo nad osamljenostjo. Neka sestra je pisala: ‚Najhujša osamljenost, ki si jo lahko zamisliš, občuti tisti, ki je poročen z osebo, ki ne ljubi Jehove. Nikogar namreč nimaš, s komer bi lahko delil resnico, najvažnejšo stvar v svojem življenju.‘

14. a) Zakaj je v versko razdeljenem domu težko vzgajati otroke v ‚strahu in Jehovinem opominu‘? b) Kako lahko razdeljen dom vpliva na otroke?

¹⁴ V razdeljenem domu je včasih zelo težko vzgajati otroke ‚v strahu in Jehovinem opominu‘. (Ef. 6:4) Ali bo neverni zakonec na primer dovolil otrokom obiskovati skupščinske sestanke in sodelovati v oznanjevanju? Otroci so v svojih občutkih pogosto razkrojeni – ljubijo svoje starše, toda samo en roditelj ljubi Jehovo. Neka, z nevernikom poročena sestra, je dejala: »V mojem dvajsetletnem zakonu sem morala prenašati mnoge srčne bolečine. Sinovi so odraščali v zelo nemirnem vzdušju napetih občutkov in sedaj so v svetu. Hči je pogosto potrta, ker mora zaradi očetove pravice, da jo obiskuje, biti pogosto ločena od mene. Z vsemi temi težavami se srečujem samo zato, ker pri osemnajstih nisem upoštevala eno Jehovino temeljno načelo.« Katero? Ne vprezi se v jarem z nevernikom!

15. Zakaj nam Jehova svetuje, naj se ne vprežemo v neenak jarem z nevernikom?

¹⁵ Jehova očitno želi, da bi svoje življenje čimbolje izkoristili. To, kar zahteva od nas, sem spada tudi njegova zahteva, naj se ne podajamo v neenak jarem z nevernikom, je v naše dobro. (5. Mojz. 10:12, 13) Kdor se poroči z nevernikom, prezira biblijski nasvet in njeno praktično modrost, pogosto pa tudi boleče izkušnje drugih.

Pogosta vprašanja

16., 17. a) Kako lahko občutki vplivajo na razumno mišljenje, če nismo pazljivi? b) Ali naj bi prezirali Božji nasvet samo zato, ker se je v izjemnih primerih zgodilo, da je nevernik, poročen s kristjanom, pričel služiti Jehovi? Pojasni.

¹⁶ Če nismo pazljivi, lahko na naše razumno razmišljanje kmalu prično vplivati občutki. Na koncu morda mislimo, da je naš primer izjemen. Oglejmo si zato nekaj najpogostejših vprašanj.

¹⁷ Kako pa je s primeri, ko se je neki brat ali sestra poročil(a) z nevernikom, sedaj pa oba služita Jehovi? Kljub temu so bila kršena Jehovina načela. Ali namen opravičuje sredstvo? Božje stališče do tistih, ki ne upoštevajo njegovih nasvetov je prišlo do izraza v primeru Judov, ki so se vrnili iz babilonskega suženjstva. Ko so nekateri med njimi sklepali zakonske zveze s poganskimi ženami, sta biblijska pisca Ezra in Nehemija ostro obsodila njihovo ravnanje. Ti Judje so »nezvesto ravnali«, počeli »veliko hudobijo« in si nakopali »krivdo«. (Ez. 10:10–14, NS; Neh. 13:27, NS) Upoštevati pa moramo še nekaj: Če preziramo Božji nasvet, nam bo to škodovalo v duhovnem pogledu in zmaličilo našo vest. Neka sestra, katere neverni mož je kasneje postal brat, je dejala: »Pri sebi še vedno opažam čustvene brazgotine. Ne morem vam povedati, kako nelagodno se počutim, ko drugi kažejo na naju in pravijo: ‚Pri vaju se je dobro izteklo.‘«

18. Kaj je modro storiti, če te privlači nekdo, ki še ni krščen, in kaj pokažeš s tem?

¹⁸ Kaj pa, če je nekomu všeč oseba, ki sicer preučuje Biblijo in obiskuje krščanske sestanke, vendar še ni krščena? Veseli smo vsakogar, ki ga zanima biblijska resnica. Toda postavlja se vprašanje: Ali se moraš dati voditi čustvom? Če smo odkriti, se je modreje dogovoriti za prvi zmenek šele potem, ko se tvoj prijatelj krsti in napreduje v pokazovanju sadov Božjega duha. (Gal. 5:22, 23) Morda tega nasveta ni lahko poslušati, toda v kolikor to storiš, pokažeš privrženost biblijskim načelom. Tako boš položil dober temelj za pravo zakonsko srečo. Če je tvojemu znancu resnično kaj do tebe in če odkritosrčno ljubi Jehovo, bo gotovo pripravljen počakati z zmenki, dokler ne bosta oba »v Gospodu«, oziroma oba predana Bogu in krščena. Misli na to, da prava ljubezen ne mineva z minevanjem časa. (1. Kor. 7:39; 1. Mojz. 29:20)

19. Na kaj moraš misliti, če je med sokristjani težko najti zakonskega tovariša?

¹⁹ Kaj tedaj, če je med brati težko najti primernega zakonskega tovariša? »Stara sem šestindvajset let, samska in zares osamljena,« je dejala neka sestra. Samsko življenje je res lahko težavno, toda težave, ki jih s seboj prinese neenak jarem, so lahko še hujše. Poslušnost Božjemu nasvetu morda zahteva vero, samoobvladanje in potrpežljivost, toda lahko si prepričan, da Jehova ve, kaj je zate najboljše in ti to tudi želi. (1. Pet. 5:6, 7) To naj postane del tvojih molitev, nato pa čakaj na Jehovo. (Ps. 55:22) V sedanji stvarnosti ni nihče povsem zadovoljen s svojim življenjem. Tvoje srce morda hrepeni po zakoncu, druge pa zopet tarejo problemi, ki so v tej stvarnosti nerešljivi. Šele v prihajajočem novem svetu bo povsem zadovoljeno »željam vsega živega«. (Ps. 145:16, NS)

20. Kako je neka sestra izrazila svojo odločenost in kakšno zadovoljstvo boš občutil, če si enako odločen?

²⁰ Do tedaj pa bodi odločen in se ne vprezi v jarem z nevernikom. Neka šestintridesetletna sestra je svojo odločenost izrazila z naslednjimi besedami: »Dnevno molim k Jehovi za zakonskega tovariša. Ne želim se ozirati po moških izven Jehovine organizacije, čeprav se porajajo takšne priložnosti. V tem času želim delati na lastnostih, ki lahko izboljšajo mojo osebnost in tako lahko postanem duhovna žena, ki si je želi duhoven moški.« Ali si tudi ti tako odločen(a)? Če da, tedaj boš občutil(a) zadovoljstvo, ki izvira iz zvestobe do Boga pravičnosti. (Ps. 37:27, 28)

[Podčrtne opombe]

Ali lahko pojasniš

◻ Kako Biblija svari pred tesnim poznanstvom z neverniki?

◻ Zakaj se nekateri krščeni kristjani ozirajo po zakonskem partnerju izven skupščine?

◻ Zakaj je Jehovino svarilo pred neenakim jarmom zares izraz njegove ljubeče skrbi?

◻ Kakšna vprašanja se mnogokrat postavljajo in kako bi odgovoril nanja?