Novi svet — ali bo kdaj vzpostavljen

TRINAJSTEGA aprila 1991 je George Bush, tedanji predsednik Združenih držav Amerike, v Montgomeryju v Alabami, govoril o mogoči uresničitvi novega svetovnega reda. Na koncu je izjavil: »Stojimo pred novim svetom . . . , pred presenetljivim svetom odkritij.«

Čez dva meseca je The Bulletin of the Atomic Scientists zapisal, da se po padcu komunističnega režima v Vzhodni Evropi »zdi, da je blizu nova svetovna ureditev, osnovana na miru, pravici in demokraciji«.

Takšno govorjenje o novem svetu se je v 1993. letu nadaljevalo. The New York Times je januarja pisal o dogovoru, ki nalaga zmanjšanje jedrskega orožja. V časopisu je pisalo: »Po izbranih besedah predsednika Busha, postavlja to Ameriko in Rusijo ,na prag novosvetnega upanja‘.«

Dva tedna zatem je novi predsednik ZDA, Bill Clinton, v nastopnem govoru dejal: »Danes se stara ureditev izteka, nova pa je svobodnejša, čeprav manj stabilna.« Zatrdil je celo: »Takšen novi svet že bogati življenje milijonom Američanom.«

Zato se veliko govori o novem svetu — drugačnem in boljšem. Izračunali so, da je George Bush v izjavah za javnost v relativno kratkem času kar dvainštiridesetkrat govoril o »novosvetni ureditvi«.

Ali je takšno govorjenje novo? Ali pa se je že kdaj govorilo o čem takšnem?

Ni ravno novo

Maja 1919, takoj po prvi svetovni vojni, so na shodu Zveznega sveta Kristusovih cerkva v Ameriki, ki je bil v Clevelandu v Ohiju, govorili o tem, ,da je mogoče ustvariti novi in boljši svet‘. Tako je neki govornik zatrjeval: »V tem novem svetu se bo moralo načelo rivalstva umakniti načelu združevanja in sodelovanja. To bo novi svet, kjer bo načelo razprtij zamenjano z načelom enotnosti . . . To bo novi svet, v katerem bosta bratska prisrčnost in prijateljstvo nadomestila vsa nasprotovanja, poznali bomo le še boj proti zlu.«

Kaj menijo cerkve, kako bo vzpostavljen takšen novi svet? Ali po Božjem kraljestvu, kakor ga obljublja Biblija? Ne. Cerkve pričakujejo, da bo novi svet vzpostavila politična organizacija. »To, kar smo danes povedali o Društvu narodov,« je dejal neki cerkveni voditelj, »je bistven in neodvrnljiv izid naše krščanske vere in prizadevanja po svetu.« Takrat so cerkveni voditelji celo delali reklamo za Društvo narodov, češ, »da so političen odraz Božjega kraljestva na zemlji«.

Nasprotno pa je mogočen nemški vodja, Adolf Hitler, nasprotoval Društvu narodov in v tisoč devetsto tridesetih vzpostavil tretji rajh. Izjavljal je, da bo rajh trajal tisoč let in bo uresničil vse, kar Biblija pripisuje samo Božjemu kraljestvu. »Začenjam z mladimi ljudmi,« je rekel Hitler. »Z njimi lahko ustvarim novi svet.«

Hitler je v Nürnbergu dal zgraditi ogromen štadion, ki naj bi kazal nacistično moč. Zanimivo je, da so na tristo metrov dolgi ploščadi postavili sto štiriinštirideset visokih stebrov. In zakaj sto štiriinštirideset? Biblija pove, da bo z ,Jagnjetom‘, Jezusom Kristusom vladalo 144.000 oseb in da bodo vladali tisoč let. (Razodetje 14:1; 20:4, 6) Postavitev sto štiriinštirideset stebrov na nürnberškem štadionu seveda ni številčno naključje, saj je dokumentirano, da so nacistični uradniki uporabljali biblijski jezik in simbolizem.

Kako se je končal človeški trud, da bi dosegli to, za kar Biblija govori, da lahko uresniči samo Božje kraljestvo?

Človekov trud se izjalovi

Zgodovina zgovorno potrjuje, da Društvo narodov ni uspelo vzpostaviti novosvetnega miru. Organizacija je propadla, ko so narodi začeli drugo svetovno vojno. Pa tudi tretji rajh je bil po samo dvanajstih letih v ruševinah. To je bil popoln polom, sramota za človeško družino.

Človek se skozi vso zgodovino trudi ustvariti miroljuben novi svet, pa mu vedno spodleti. »Do zdaj je še vsaka civilizacija propadla,« je pripomnil Henry Kissinger, nekdanji ameriški zunanji minister. »Zgodovina je pripoved o spodletelih prizadevanjih in neuresničenih stremljenjih.«

Kako pa je z novosvetno ureditvijo, kakršno svetovni voditelji sedaj čezmerno hvalijo? Izbruhi etničnega nasilja kakor da se norčujejo iz te zamisli novega sveta. Kolumnist William Pfaff se je šestega marca 1993. takole ponorčeval: »Novosvetna ureditev že deluje. Zares je tukaj in res je nova, vdore, agresijo in etnično čiščenje blagoslavlja kot sprejemljivo mednarodno obnašanje.«

Strahovit konflikt in grozodejstva, ki so se začela z zlomom komunizma, nas navdajajo z grozo. Celo George Bush je januarja, malo pred tem, ko je odšel s predsedniškega položaja, priznal: »Novi svet bi sčasoma lahko postal enako grozen kakor je stari.«

Ali imamo povod za upanje

Ali to pomeni, da so razmere brezupne? Ali je novi svet samo zaželen sen? Človeštvo gotovo ni sposobno ustvariti novega sveta. Kako pa je s Stvarnikovo obljubo? »Čakamo pa po njegovi [Božji] obljubi novih nebes in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost,« piše v Bibliji. (2. Petrovo 3:13, EI-75)

Nova nebesa, ki jih Bog obljublja, je nova oblast nad zemljo. Ta nova vlada je Božje kraljestvo, njegova nebeška vladavina, za katero je Jezus učil moliti (Matevž 6:9, 10). To nebeško vlado bodo sestavljali Jezus in sto štiriinštirideset tisoč sovladarjev. Nova zemlja pa bo nova človeška skupnost. Da, ta bo živela v veličastnem novem svetu ter zvesto podpirala Božjo upravo.

Obljubljenemu novemu svetu bo vladalo Božje kraljestvo. Zatorej ta novi svet ne bo človeški dosežek. »Ljudje ali vlade, ki so jih sami vzpostavili ne morejo ustvariti Božjega kraljestva,« pojasnjuje biblijska enciklopedija. »Kraljestvo je božansko delo, ne pa človeški dosežek, celo predani kristjani ga ne morejo vzpostaviti.« (The Zondervan Pictorial Encyclopedia of the Bible)

Novi svet pod upravo Božjega kraljestva bo gotovo prišel. Obetu o njegovem prihodu lahko verjamemo, kajti obljubil ga je Bog, »ki nikoli ne laže« (Titu 1:2). Prosimo, premislite o tem, kakšen bo ta Božji novi svet.

[Navedba vira slike na strani 3]

Fotografija: NASA