Biblijsko gledišče

Kristus je navzoč!

»MANDELA prihaja! Mandela prihaja!« so peli otroci iz Soveta v Južni Afriki. Izpustitev Nelsona Mandela iz zapora 11. februarja 1990 so spremljala velika pričakovanja po spremembah v Južni Afriki. Vendar pa je bilo njegovo navzočnost moč čutiti že mnogo let pred tem. Še ko je bil v zaporu, se je neumorno »boril zoper rasno ločevanje«. Neki mednarodni časopis je naglasil, da 27 let ujetništva ni »zmanjšalo njegove navzočnosti — niti bojevitosti«. Njegova izpustitev iz zapora dobro ponazarja razliko med prihodom in navzočnostjo.

Razliko med prihodom in navzočnostjo so upoštevali tudi biblijski pisatelji prvega stoletja, ko so pisali o Jezusu Kristusu, ki bo prevzel kraljevsko oblast. Navzočnost Jezusa Kristusa v kraljevski oblasti bo moč čutiti in prepoznati veliko let prej, preden bo »prišel na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko« (Matevž 24:30). Kristusova nevidna navzočnost (grško paruzija) bo nastopila pred njegovim prihodom (grško érhomaj), ko bo prišel izvršit sodbo nad upornim in hudobnim rodom.

Kaj pomeni paruzija

Grška beseda parouzija dobesedno pomeni »biti poleg« in »je postala uradna označba za obiske visokih dostojanstvenikov, še posebej kraljev in cesarjev v provincah«. Theological Dictionary of the New Testament navaja: »[Paruzija] označuje predvsem dejavno navzočnost.« O navzočnosti Jezusa Kristusa pa knjiga The Parousia pravi: »Sveto pismo sploh ne govori o ,drugi paruziji‘. Kakršnakoli je že morala biti njena narava, to je bilo nekaj posebnega, nekaj kar še nikoli prej ni bilo in se tudi nikoli več ne bo ponovilo. Ta navzočnost je morala biti drugačna, pa tudi bolj vzvišena od vseh ostalih njegovih prikazovanj ljudem«.

Profesor A. T. Robertson je v Word Pictures in the New Testament takole komentiral Jezusove preroške besede v odgovoru na vprašanja apostolov na Oljski gori, namreč da je Jezus »uničenje templja in Jeruzalema, kar se je uresničilo leta 70 po Kr., uporabil tudi kot simbol za svoj drugi prihod in konec sveta . . . oziroma dovršitev časa«. Katera so bila ta vprašanja in kako je Jezus nanje odgovoril?

Znamenje Kristusove navzočnosti

Po Matevževem evangeliju 24:3 so apostoli vprašali: »Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje tvojega prihoda [navzočnosti, NW] in konca sveta.« V odgovoru je Jezus učencem govoril o vidnem znamenju, ki bo dokazalo njegovo nevidno navzočnost v kraljestveni oblasti. Celotno znamenje obsega vojne brez primere, razmahnitev pomanjkanja hrane, rušilne potrese, kužne bolezni, porast kriminala in strah. Čas Kristusove navzočnosti bodo zaznamovali nemiri po vsem svetu in zaskrbljenost. Človeške vladavine in svetovni voditelji ne bodo kos propadajoči stvarnosti. (Matevž 24:7, 12; Lukež 21:11)

V potrditev resničnosti Jezusovih preroških besed je profesor političnih znanosti John Meisel dejal: »Zapira se eno poglavje človeške zgodovine in odpira se drugo, katerega obrisi so še vedno zaviti v meglo.« Potem ko je govoril o propadu komunizma, zgrešenosti socializma in neustreznosti kapitalizma, je profesor Meisel nadaljeval: »Mnoge dileme človeštva so izven dosega družbenih znanosti in jih je treba reševati z drugačnimi sredstvi.« Kaj to pomeni? »Ideološka opora sodobnega sveta se ruši in jo je treba zamenjati.«

Kristusova dejavna navzočnost

Kljub obupnim razmeram na sprijenem svetovnem prizorišču traja Jezusova navzočnost v kraljevski oblasti že več kot 75 let, kar je čutiti jasno in nedvoumno.a Kljub uničenju, ki sta ga povzročili obe svetovni vojni, ustoličeni kralj Jezus Kristus dejavno sodeluje v oblikovanju novega naroda — ljudstva za Jehovovo ime »iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«. Kristusova dejavna navzočnost je po vsem svetu spodbudila oznanjevanje in poučevanje, ki prihaja do srca milijonom prav naravnanih posameznikov. Pritegnjeni so, da se postavijo na stran Jehovovega kraljestva v rokah Kristusa Jezusa. (Razodetje 7:9, 10)

Vedno več dokazov imamo, da se uresničuje večplastno znamenje Kristusove navzočnosti, zato je budnim kristjanom več kot na dlani, da se bližamo koncu nekega poglavja človeške zgodovine. Zdaj je torej čas, da »zelo resno vzamemo« ustoličenega kralja, Kristusa Jezusa (Hebrejcem 2:1, EI). Opominja nas: »Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.« (Lukež 21:36)

[Podčrtne opombe]