Mladi vprašujejo:

Ali mi glasba res lahko škodi

TOM je bil povsem navaden 14-letni odličnjak, ki je sosedom rad storil uslugo. Ko pa je kupil drago stereo opremo, je pričel poslušati težkometalni rok.

Tom je v svoji sobi postal pravi samotar. Njegov oče pravi: »Govoril sem mu, da ne more kar naprej tičati v svoji sobi in poslušati glasbe.« Toda to ni nič zaleglo. Nato je nekega zimskega dne do smrti zabodel svojo mater in naredil samomor. »Recite staršem, naj bodo pozorni na glasbo, ki jo poslušajo njihovi otroci,« je opozarjal Tomov prizadeti oče. V dnevih pred umorom, je Tom večkrat pel pesem, ki je govorila o krvi in umoru matere.«

Skrajni primer? Nedvomno. Čeprav so bili v to tragedijo seveda vključeni tudi drugi dejavniki, pa jasno govori o tem, da glasba lahko vpliva nate, to pa bi mnogi mladi najrajši kar zanikali. Ni treba, da si strasten privrženec težkometalne glasbe, niti ni nujno, da brezglavo besniš. Glasba namreč lahko vpliva nate drugače, tega morda še opazil ne boš.

Moč glasbe

Glasba ima svojo moč. Vzbudi lahko celo vrsto čustev — od žalosti in vznesenosti do ljubezni in veselja. Lahko te pomiri ali pa razplamteva bes. Lahko te navdaja z vdanostjo ali pa te vodi v propad. Zato ni nič čudnega, da je glasba že od nekdaj učinkovito sredstvo ,boga tega sveta‘, Satana Hudiča (2. Korinčanom 4:4).

Naj ponazorimo: Kmalu zatem, ko so bili Izraelci osvobojeni egiptovskega suženjstva, so odstopili od čaščenja Jehova in se vdali čaščenju zlatega teleta. Kaj je spremljalo njihovo neslavno obnašanje? Divja in pokvarjena glasba! (2. Mojzesova 32:1⁠-6, 17, 18) In ko je samoljubni kralj Nebukadnezar ukazal svojim podanikom, da morajo častiti pogansko podobo, kako je skušal pri njih razvneti domoljubna in verska čustva? Z vznemirljivo glasbo! (Daniel 3:1⁠-7)

Zatorej je pričakovati, da bo danes Satan zavajal tudi z glasbo. On je ,knez oblasti v zraku, duh, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine‘ (Efežanom 2:2). Večina današnje glasbe odseva Satanov uporniški duh. To pa ni nič nenavadnega, saj jo pretežno ustvarjajo tisti, za katere Biblija pravi, da ,žive v ničemurnosti srca svojega, so otemnjeni v razumu, odtujeni življenju Božjemu‘. In če mnoge priljubljene pevce, glasbenike in skladatelje sodimo po njihovemu načinu življenja, res vidimo, da »so postali brezčutni« (Efežanom 4:17⁠-19).

Če torej mladi kristjani poslušajo njihovo glasbo, se izpostavljajo resni nevarnosti. Sicer ni vsa popularna glasba slaba in tudi rok ni edina glasbena zvrst, ki bi se je morali paziti.a Nezdrava glasba se najde tudi med klasičnimi skladbami pa tudi v operi. Vendar pa je glasba starih dni na nemoralo le namigovala oziroma se z njo spogledovala, danes pa pretežni del glasbe o pokvarjenosti govori tako odkrito, kot še nikoli do sedaj.

Neprimerna za ušesa in oči

Še zlasti nezdrava oblika trdega roka je težkometalni rok, ki ga navadno igrajo oglušujoče glasno. Težkometalne skupine se rade napihujejo z imeni kot so: Poison, Skid Row, Guns N’ Roses in Slayer. Revija Time pravi: »Že sama imena teh skupin govorijo o brutalnem nasilju, mučenju in smrti.« Isto velja za zastrašujoče slike, ki krasijo njihove albume in pogosto upodabljajo satanske simbole.

Kaj pa sama glasba? Značilni naslovi skladb so: Flesh and Blood (meso in kri) in Appetite for Destruction (sla po uničenju), njihova besedila pa poveličujejo sadomazohizem, posilstvo in umor. Nič čudnega ni torej, da priročnik o težkometalni glasbi Stairway to Hell za to glasbo pravi, da je »višek prostaštva, brzine, verbalne neposrednosti in nasilne ravnodušnosti«. Težkometalni rok tudi vedno znova povezujejo z uživanjem mamil, satanizmom in samomori med njegovim poslušalstvom. Ta glasbena zvrst pa po poročilih občil pridobiva vse več poslušalcev.

Tudi večina rap glasbe (ali hip-hopa) postaja vse bolj divja in perverzna.b Revija Time pravi: »Rapovska besedila . . . zahtevajo ogenj vojne zoper policijo in žveplo nedvoumne . . . spolnosti.« Pravzaprav so besedila mnogih rapovskih skladb preveč nespodobna, da bi jih navajali tukaj. Neka najstnica je o eni takšni skladbi dejala: »Šokirala me je že prva beseda!«

Vendar pa je celo večina glavnih smeri roka neprimernih za kristjanovo uho. Štirideset najbolj poslušanih skladb je sicer le malokdaj tako nesramnih kot rap ali težkometalni rok, pa kljub temu mnoge še vedno zelo rafinirano, včasih pa kar odkrito, poveličujejo spolno nemoralo in nekrščanske navade. Glasbeni videospoti, ki so tako zelo priljubljeni med mladimi, pa z živimi vizualnimi predstavami še prispevajo k vplivu glasbe. Neka raziskava glasbenih videospotov je pokazala, da jih 57 odstotkov vsebuje nasilje, 75 odstotkov pa prizore intimnih nežnosti. Tudi izzivalne obleke in čutni ples sta splošno značilna za glasbene videospote.

Ali ti lahko škodijo

Današnja glasba večinoma ni izgrajujoča in zdrava, ampak je očitno »zemeljska, živalska, vražja« (Jakob 3:15). Pri tem pa je čudno to, da se nekaterim krščanskim mladim ne zdi nič narobe, če poslušajo takšno glasbo in gledajo videospote. »Zaradi rapovskih besedil ni potrebno biti v skrbeh,« pravi neko dekle. »Tako ali tako niso razumljiva!« Vsak, ki je skušal izluščiti pomen rapovskih besedil, se bo s tem kar strinjal.

Mladi ne razberejo vedno skritega pomena priljubljenih skladb. V neki raziskavi so najstnico vprašali o vsebini besedil nekaterih priljubljenih skladb. Večina mladih se pravzaprav ni zavedala, da je njihova glasba prefinjeno prežeta z mislimi o spolnosti, nasilju, mamilih in satanizmu. The Journal of the American Medical Association je takole zaključil: »Ni dokazov, da bi ta glasba kakorkoli [škodljivo] vplivala na obnašanje odraščajočih.«

Biblija pa o tem misli drugače. Pravi namreč: »Slaba družba pokvari dobre nravi.« (1. Korinčanom 15:33, EI) Ali bi bilo potemtakem prav družiti se z nekom, ki uporablja tako pokvarjen besednjak, ki te napeljuje k uživanju mamil, ki zagovarja čaščenje Satana ali podrobno opisuje sprevrženo spolnost, oziroma ga poslušati? Prav gotovo ne! Zakaj naj bi bilo potem takšno govorjenje kaj manj škodljivo le zaradi tega, ker je uglasbljeno ali izrečeno ob ritmu? Ko takšne stvari poslušaš znova in znova, je nemogoče, da ne bi vplivale nate! »Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?« sprašuje Knjiga pregovorov 6:27.

Zato Biblija opozarja, naj tega, kar je nemoralno, niti ne omenjamo, kaj šele, da bi to kar naprej ponavljali (Efežanom 5:3⁠-5; Filipljanom 4:8). Kdor ne upošteva tega načela, bo zagotovo »žel pogubo« (Galatom 6:8). »Ta glasba ti zleze pod kožo,« priznava mlada Jodie. Ko se pojavijo napačne želje, jih glasba le še bolj razvname. Nek fant je priznal, da se mu je neka rapovska skladba, ki je nazorno govorila o sprevrženi spolnosti, kar naprej motala po glavi.

Kaj pa lahko rečemo o težkometalnem roku, ki opeva smrt, mamila in satanizem? Nek mlad kristjan ga je pričel poslušati in kmalu so ga začele prevzemati misli o smrti. Le z odločno pomočjo staršev in nekega zrelega kristjana je uspel ubežati duhovnemu in telesnemu propadu.

Včasih pa misli preidejo v dejanja (Jakob 1:14, 15). Večina današnje glasbe nam prav mojstrsko napolni misli z nepravilnim. Če si vzgajan po biblijskih načelih, verjetno res še ne boš zagrešil umora ali postal žrtev spolne nemorale samo zato, ker si o tem slišal v kakšni pesmi. Lahko pa nate slabo vpliva drugače. Nekateri mladi kristjani so se pričeli nenavadno oblačiti in česati, tako kot njihovi rokovski in rapovski vzorniki. Njihov govor, kretnje in stališča nedvomno odkrivajo, da nanje je vplivalo to, kar so slišali.

»Mladi pravijo, da glasba ne vpliva nanje,« pravi nek deček iz južne Afrike. »Vendar tako Satan vstopa v tvoje življenje in ga obvladuje.« To pravi iz lastnih izkušenj in pojasni: »Glasba, ki sem jo poslušal, je govorila o spiritizmu, mamilih in spolnosti.« Kako se je rešil kvarnega vpliva ponižujoče glasbe?

»Proč sem zmetal vse plošče in kasete. Bilo je zelo nenavadno sedeti v tihi sobi, toda postal sem veliko boljši človek.« Ali bi tudi sam moral narediti tako — ne ravno zmetati proč čisto vseh plošč in kaset, prav gotovo pa se znebiti tistih, ki so očitno neprimerne (Dejanja apostolov 19:19)?

To ne pomeni, da se zaprisežemo proti glasbi, ampak da jo pazljivo izbiramo! Kako v tem uspeti pa bomo obdelali v naslednjem prihodnjem članku.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 26]

Ali nam bo koristilo ali škodilo, če si bomo glavo polnili z mislimi o smrti, uničenju in spolni iztirjenosti?