Učenje se začne v materinem telesu

PO ARISTOTLOVEM mnenju so otrokovi možgani ob rojstvu tabula rasa, prazni. Mnogi so še dve tisočletji pozneje mislili podobno. Leta 1895 je profesor medicine na pensilvanski univerzi napisal: »Ko se otrok rodi, je le malo pametnejši od zelenjave.« Ljudje na splošno menijo, da se zarodek uči že v materinem telesu in da se zaveda zunanjega dogajanja. Danes znanost trdi, da sta se Aristotel in omenjeni profesor motila, da imajo prav narodopisci.

Možgani imajo res skromen začetek, toda ko se razvijejo, zbujajo spoštovanje! Razvijati se začno v tretjem tednu nosečnosti, tedaj so drobcen skupek celic, imenovan neuroblast. Nevrolog Richard M. Restak pove, kakšni so ob koncu nosečnosti: »Iz tega slabo obetajočega začetka se razvije najčudovitejši organ v znanem vesolju.« Razvojni proces se začne z delitvijo kakšnih 125.000 celic, v minuti nastane 250.000 novih. Restak še pravi: »Delijo se do števila kakšnih sto milijard nevronov, le-ti tvorijo osnovo vseh možganskih funkcij.«

Ko možgani rastejo, se med nevroni tvorijo povezave. V osmem tednu so te zveze, sinapse, že oblikovane in štejejo v milijone in tedaj se začne v zarodkovih možganih množica funkcij. Ob tem času — ob koncu drugega meseca nosečnosti — pa »je oblikovano tudi že vse, kar ima povsem razvito človeško bitje«, tako trdi knjiga A Child is Born. Vsi telesni deli so na svojem mestu in to ni več samo zarodek. Plod je dosegel stanje, ko začne rasti in se spopolnjevati. Pa vendar si zagovorniki splava upajo trditi, da plod še ne živi.

Plod se začne premikati, ko je star sedem tednov in pol. S trinajstimi tedni že funkcionirajo okušalne papile in od tedaj dalje plod, če se amnionski tekočini doda sladkor, požira še enkrat hitreje. Toda, če novorojenček okusi kinin, takoj počasneje požira in s pačenjem kaže, da mu ni všeč. V petnajstem in šestnajstem tednu začne plod dihati, kolcati, sesati, požirati, zehati, obračati oči — in v naslednjih tednih celo spati, in to v polnem pomenu te besede. Restak pravi, da »plod lahko sliši, vidi, okuša, voha in občuti, kaj se dogaja v materinem telesu. Vendar zagovorniki splava zatrjujejo, da to še vedno ni živo bitje.

Novorojenček se spominja stvari, ki jih je doživel v materinem telesu, na primer bitja materinega srca. Ob tem enakomernem bitju je spal, se prebujal, počival in se premikal. Srce je bilo njegov tovariš, čutil je spokojnost in varnost. Raziskovalci so s poskusom dokazali, da bitje srca pomirja otroke, poskus so opravili z novorojenčki. Otročički, ki so poslušali bitje človeškega srca, so manj jokali in lepše napredovali od ostalih. Zanimivo je, da »zvoki, ki nastajajo v materinem telesu in ostali nemirne otroke pomirjajo le, kadar so takšni, kot jih je bil otrok vajen v materinem telesu.«

Plódovi možgani si ne zapomnijo samo tistega, kar se dogaja v materinem telesu, ampak tudi zunanje dogajanje. »Nerojenim otrokom je najbolj všeč Vivaldi,« je dejal dr. Thomas Verny. »Mozart je na drugem mestu. Dr. Clements pravi, da se vsakokrat, ko zaigra katera od njunih vznesenih skladb, bitje plódovega srca umiri. . . . Rock glasba pa večino zarodkov vznemiri.«

Dr. Anthony DeCasper, psiholog na Univerzi v Severni Karolini je izdelal cuclje, ki merijo hitrost in intenzivnost dojenčkovega sesanja. Z različnim načinom sesanja dojenček kaže, katere zvoke raje posluša — to so lahko določeni glasovi in zgodbice. Komaj uro ali dve star dojenček lahko prepozna glas svojega očeta, ki mu je pomirjevalno govoril, dokler je bil še v materinem telesu. Otrok glasu ne bo samo prepoznal, nanj bo čustveno vplival, nehal bo jokati, počutil se bo varnega. Enako bo prepoznal materin glas in bitje njenega srca, obojega se je navadil v njenem telesu.

V drugem DeCasperjevem poskusu je 16 nosečih žensk glasno bralo otroško zgodbico The Cat in the Hat. V zadnjih šestih tednih in pol nosečnosti so jo vsak dan prebrale dvakrat. Kmalu po rojstvu otrok pa so se poslužili zvijače in jim vrteli dve posneti zgodbici, The Cat in the Hat in The King, the Mice and the Cheese. Otroci so vsakokrat s hitrostjo sesanja pokazali, da raje poslušajo The Cat in the Hat, zgodbo, ki so jo poslušali še v materinem telesu. Vedno so izbrali to zgodbo in ne druge, The King, the Mice and the Cheese, ki so jo slišali šele, ko so se rodili. Enako ravnajo otroci vseh starosti, vedno znova želijo poslušati svojo priljubljeno zgodbico, ne pa nove.

DeCasper zato takole sklepa: »Izgleda, da v zvezi z otrokovo izbiro po rojstvu vpliva tisto, kar je poslušal pred rojstvom.« Dr. Restak, ki je poročal o teh odkritjih, še pravi: »Otroci se v materinem telesu naučijo prepoznati njen glas, celo intonacijo in knjigo, ki jo bere.« Takole zaključuje: »Plod je sposoben, da že v materinem telesu, s poslušanjem dojema in se uči, mesece prej, preden bo to zares potreboval.«

Otrok se v materinem telesu veliko nauči. Zmožen je tega. Vse, o čemer smo govorili, pa kaže, da so možgani že pri nerojenem otroku presenetljiva stvar. Tedaj imajo polno število nevronov. »Novorojenčkovi možgani imajo več nevronov, s katerimi tvorijo mreže, kot jih imajo kdaj pozneje,« pravijo znanstveniki, nevrologi. Novo življenje je že od svojega spočetja v maternici zelo delavno, da bi v osmih mesecih bile dokončane vse te milijarde nevronov in milijarde zvez med njimi, ki omogočajo gibanje, dihanje, sesanje, požiranje, okušanje, odvajanje vode, poslušanje, gledanje, učenje in spominjanje. Ali bi lahko razumen človek rekel, da to bitje ni živo?

Mnogi znanstveniki in milijoni ostalih ljudi razumno sklepajo, da se življenje začne ob spočetju. Dr. Restak je v knjigi The Mind napisal: »Najodločilnejši trenutek v našem življenju je ob spočetju. Kitajci to priznavajo; štejejo, da je otrok ob rojstvu star leto dni.«

Danes pa mnogi menijo, da nerojeni otroci še niso žive osebe, toda Božja beseda ne govori tako. Če se otroka namerno splavi, velja Božje pravilo: ,Življenje za življenje.‘ To je bilo poudarjeno v 2. Mojzesovi knjigi 21:22, 23: »Če se moža tepeta in pri tem suneta nosečo ženo, tako da splavi svoje dete, sicer pa ni škode, naj se krivec kaznuje z denarno globo, kakršno mu naloži ženin mož, in naj plača, kakor mu določijo sodniki. Ako pa zaradi tega umre, daj življenje za življenje.«

Jehova na nerojenega otroka gleda kot na živo osebo. To jasno kažejo vse zarodkove aktivnosti. Znanost sedaj ve, da vsi njegovi telesni deli in funkcije delujejo že ob koncu drugega meseca. Tedaj plod že čuti, se že uči in tudi pomni. Gotovo novorojenčkovi možgani niso ,prazni‘, kot je govoril Aristotel, in tudi ni le ,malo pametnejši od zelenjave‘, čeprav je tako menil univerzitetni profesor. Nima nič manj nevronov kot odrasli, in si zna zapomniti vse nove prizore in glasove, pa tudi čuti, kaj se dogaja okoli njega. Pripravljen je za življenje! Ali ni tako?

Mati lahko veliko naredi za dobro počutje otroka, ki ga nosi, lahko pa mu tudi škodi. Njene misli lahko vplivajo nanj, dobro ali slabo. Sicer zarodek ne razmišlja z materinimi mislimi, toda njeno razmišljanje spodbuja občutke in na plod vpliva njeno čustveno stanje, pa naj bo brezskrbna, vedra in mirna ali zaskrbljena, prestrašena ali jezna. Še slabše pa so infekcijske bolezni, ki jih mati po placenti prenese na plod. To so spolno prenosljive bolezni in celo AIDS. Mati, ki med nosečnostjo kadi, pije, uživa marihuano ali morfij, kokain, heroin in druge droge, utegne roditi otroka, ki bo zasvojen, retardiran, ki bo imel poškodovane možgane, ali pa bo spaček. Tak otrok je dovzeten za vsakršne bolezni.

Nekoč so mislili, da na otročička v materinem telesu zunanji svet ne vpliva. Vendar se lahko zanj ljubeče skrbi ali pa se ga brezsrčno muči. Kako pa se bo z njim ravnalo, ko se rodi? Učiti se je začel že v materinem telesu, toda s čim se bo srečeval, ko pride na svet? Upajmo, da bodo srečno poročeni in ljubeči starši poskrbeli za to, da bodo otrokove izkušnje dobre.

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

»Najčudovitejši organ v znanem vesolju«

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

V osmem tednu so vsi telesni deli na svojem mestu

[Poudarjeno besedilo na strani 13]

Ali bi lahko razumen človek rekel, da to bitje ni živo?

[Poudarjeno besedilo na strani 15]

Mnogi znanstveniki verjamejo, da se življenje začne ob spočetju

[Slika na strani 14]

V osmem tednu meri zarodek 4 centimetre, vsi telesni deli pa so na svojem mestu

[Vir slike]

Fotografija: Lennart Nilsson za delo A Child in Born, 1976, izd./Dell Publishing Co.