Biblijsko gledišče

Poroka ali zunajzakonska skupnost — kako se odločiti

»KDAJ se bova poročila?« Še pred petintridesetimi leti so se tako spraševali mladi zaročeni pari. Danes pa je prava sreča, če se tako sprašujejo osebe, ki že živijo skupaj. Časi so se spremenili in z njimi tudi stališče do poroke. Kaj je boljše: Poročiti se ali pa samo živeti z izbranim partnerjem?

Raziskave kažejo, da je v Braziliji, Franciji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in v mnogih drugih deželah skupno življenje neporočenih parov zelo v modi. To danes morda res velja za sodobno, v resnici pa ni nič novega. Novo je le stališče do tovrstnega ravnanja. To, kar je nekdaj veljalo za grešno življenje, imajo danes mnogi za povsem pravilno.

Ali ima zunajzakonska skupnost kakšne prednosti

Nekateri zatrjujejo, da je skupno življenje sprejemljivo, saj omogoča, da se par dodobra spozna, preden sklene trajnejšo zakonsko zvezo. Nekateri navajajo še naslednje prednosti: par lahko z delitvijo najemnine zmanjša stroške; omogoči jima neodvisnost od staršev; zagotavlja potrebno družbo, vključno s spolnostjo. Starejši neporočeni pari pravijo, da če živijo v izvenzakonski skupnosti, ne izgubijo pravice do državne socialno-varstvene podpore.

Ne glede na to pa obstaja močan argument proti življenju v zunajzakonski skupnosti: Vsak od partnerjev lahko kadarkoli prekine zvezo in preprosto odide. Francoski dnevnik Le Monde je poročal, da na Švedskem in Norveškem polovica zunajzakonskih skupnosti ne traja niti dve leti, od 60 do 80 odstotkov pa se jih razdre najpozneje po petih letih.

Poroka je boljša pot

Zagovorniki zunajzakonske skupnosti morda gledajo na potrdilo o sklenitvi zakonske skupnosti le kot na »kos papirja«, na nekaj, kar nima uporabne vrednosti. Takšno stališče najdemo tudi v televizijskih melodramah in filmih, kot tudi v zasebnem življenju raznih zvezdnikov. Zato si zdaj oglejmo pravo vrednost tega »kosa papirja«.

Zakaj ljudje, kadar vstopijo v poslovno družabništvo, kupijo kos zemlje ali komu posodijo denar, te stvari tako radi zapišejo in celo overijo? Eden od razlogov za takšno ravnanje je v tem, da sta se obe strani obvezali in je zanju bolje, če imata vse v pisni obliki. Če, na primer, ena stranka umre, izgine, ali preprosto izgubi spomin, je pogodba še vedno pravno obvezujoča. Enako je s poroko. V primeru, da eden ali oba zakonca umreta, je v mnogih državah zakonsko predvideno, da so nasledniki družinski člani. To seveda odpade, če je šlo za zunajzakonsko skupnost. Obveza je tisto, kar zunajzakonsko skupnost razlikuje od zakonske. Poročni list zakonca spominja na obvezo do medsebojne ljubezni, spoštovanja in skrbi ter na to, da so njune svečane poročne obljube pravno zavezujoče.

Neka poročena žena je v zvezi s tem rekla: »Morda sem staromodna, toda poročna obveza me navdaja z večjo varnostjo.« S svojimi besedami je ta žena pravzaprav izrazila tisto, kar je rekel Bog, ko je prvi človeški par združil v zakonski skupnosti: »Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo.«a (1. Mojzesova 2:24) Kako izredna edinost! »Eno telo« je mogoče le v popolni, izključni, zakoniti, dosmrtni zvezi in nikjer drugje.

Nekateri trdijo, da poznajo pare, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, pa so kljub temu močno navezani drug na drugega.

»Naj se poročijo«

Biblija pove najboljši razlog, zakaj naj pari ne živijo v zunajzakonski skupnosti. V Pismu Hebrejcem 13:4 piše: »Zakon naj spoštujejo vsi in postelja naj bo neomadeževana, zakaj nečistnike in prešuštnike bo sodil Bog.« Biblija jasno in preprosto pove, da je življenje v zunajzakonski skupnosti nečistovanje. Kaj pa pomeni beseda »nečistovanje«? Nek slovar jo opisuje kot »spolni odnosi med neporočenima moškim in žensko«. Da bi lahko imeli čisto vest, moramo upoštevati naslednji biblijski nasvet: ‚Božja volja je, . . . da se vzdržite nečistovanja.‘ (1. Tesaloničanom 4:3)

Kaj pa če nekdo težko kroti svoj spolni nagon? Apostol Pavel je pisal: »Če pa se ne morejo obvladati, naj se poročijo, ker je boljše, da se poročijo, kakor da bi jih žgalo.« Zatem nadaljuje: »Če pa kdo misli, da nepravilno ravna s svojim devištvom, . . . naj se poročijo.« (1. Korinčanom 7:9, 36, NW) Upoštevati moramo, da Pavel ni rekel, naj ‚enostavno živijo skupaj‘, temveč, ‚naj se poročijo‘.

Na zakonsko skupnost ne bi smeli gledati kot na sredstvo za zadovoljitev spolnih želja. Pari bi se morali pred poroko dodobra spoznati. Ali se lahko spoznajo, če ne živijo skupaj? Častno sestajanje nudi dovolj priložnosti za to. Ugotoviti moramo, kaj pričakujemo od zakona in od zakonskega partnerja. Kakšne so tvoje telesne, čustvene in duhovne potrebe? Ali jim bo oseba, ki jo imaš v mislih, sposobna zadovoljiti? (Matej 5:3)

Po razmisleku o zgoraj navedenem, se boš nedvomno strinjal, da je od dveh poti — življenja v zunajzakonski skupnosti ali poroke — boljša druga. Pari, ki živijo v zakonski skupnosti, živijo brez strahu ali občutka krivde in jih prijatelji in sorodniki spoštujejo. Njihovi otroci ne bodo čustveno zaznamovani, da so se rodili kot nezakonski otroci. Kar pa je še najvažnejše, takšni pari ugajajo Bogu, saj spoštujejo njegovo ureditev zakonske skupnosti.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 28]

Poroka v 16. stoletju

[Vir slike]

Kmečka ohcet, Peter Bruegel starejši, 16. stoletje

Z dovoljenjem Kunsthistorisches Museum, Dunaj