Električna energija zaradi plimovanja

Od dopisnika ”Prebudite se! iz Kanade

ENERGIJA! Moderna družba ima neugasljivo žejo po njej. Odkar je bil leta 1973 prepovedan uvoz nafte, kar je povzročilo ogromen skok cen, iščejo strokovnjaki alternativo v fosilnih gorivih. Nedavna vojna v zalivu je pokazala, kako resno jemljejo narodi možno ustavitev naftnega dotoka z Bližnjega vzhoda.

Poskusne projekte, ki so jih v mirnejših časih odložili, sedaj zopet obravnavajo. Kako je, na primer, z mogočnim plimovanjem oceanov? Ali bi se jih dalo gospodarno izkoristiti za pridobivanje električne energije?

Pred nekaj leti so kanadski inženirji začeli posebej opazovati nenavadno močno plimovanje v zalivu Fundy (Bay of Fundy). Zaliv leži med dvema atlantskima provincama Kanade: Novo Škotsko in Novim Braunschweigom in je znan po visokem plimovanju — enem najvišjih na svetu, z višino kakšnih 16 metrov. Elektrarne na bibavico so obratovale že v Franciji in Sovjetski zvezi, zakaj ne bi še v Kanadi?

Predložili so projekt, ki bi proizvajal 4800 megawatov električne energije. (Za primerjavo: atomska elektrarna v sosednjem Novem Braunschweigu proizvaja le 600 megawatov.) Stroški zanj bi bili seveda astronomski — 1981 leta so jih ocenili na okoli 5 milijard kanadskih dolarjev!

Poskusna centrala

Da bi preizkusila njegovo konstrukcijo in učinkovitost, je vlada dala najprej postaviti poskusno centralo. Imenovali so jo Projekt plimovalne elektrarne Annapolis in stoji na jezu reke Annapolis, ki teče v zbiralno jezero Annapolis. To je plimovalni zbiralnik in iz njega se voda steka v zaliv Fundy v bližini mesta Annapolis Royal v Novi Škotski. Ta projekt je stal 55 milijonov dolarjev in proizvaja električno energijo od leta 1984.

V zadnjem letu je Projekt plimovalne elektrarne Annapolis obiskalo več kot 40.000 ljudi, nekateri so prišli celo iz daljne Sibirije in Kitajske. Prvi pogled na elektrarno morda malo razočara, kajti vse, kar vidite, je preprost dvonadstropen betonski bunker na kratki dovoznici — skromno pričevanje, da gre za prvo ameriško plimovalno elektrarno.

Prav tako tu ne morete videti velike armade prezaposlenih inženirjev. Obrat je računalniško voden iz okoli 100 kilometrov oddaljenega centra zato je potrebnih le nekaj vzdrževalcev. Kljub temu pa elektrarna proizvaja letno okoli 30 milijonov kilowatnih ur električne energije — dovolj za 8000 gospodinjstev. Kako pa deluje?

Kako deluje

V podzemskem predoru, kakšnih 30 metrov globoko, leži skrivnost njenega uspeha — vodna turbina. Deluje presenetljivo enostavno. Turbina je postavljena na majnem otoku, ki ga z obalo povezujeta dva prehodna nasipa. Ko zaradi plime v zalivu Fundy voda narašča, tečejo vode skozi zapornice bazena v velik zbiralnik, ležeč na gornji strani rečnega jezu. Ko plima doseže najvišji nivo, so vse zapornice zaprte.

Ob nastopu oseke na spodnji strani jezu (okrog 4,6 metrov) se zapornice odpro in voda iz zbiralnika steče prek turbin nazaj. Padajoča voda vrti turbino in tako proizvaja električno energijo. Ker naprava deluje le ob iztekanju vode, lahko proizvaja električno energijo le okoli 11 oziroma 12 ur dnevno.

Da bi najbolj ustregli pogojem, so razvili poskusno turbino s premerom 7,6 metrov. Magnetni poli generatorja, ki ob vrtenju turbine proizvaja električno energijo, so pritrjeni na samem obodu turbine in se vrtijo z njo. (Običajno poganja turbina generator preko vrteče se gredi.) Tako je nastala kompaktna turbina, ki učinkovito deluje tudi ob relativno mali hitrosti vode.

Toda mar ne povzroča sol v vodi probleme za vso opremo? Korozija, kot posledica slane vode, je bila do sedaj največji problem, ki pa so ga inženirji rešili tako, da skozi vodni curek spustijo majhen električen tok, ki preprečuje korodiranje.

Prihodnost plimovalnih elektrarn

Če bi uresničili zamisel o večji elektrarni na bibavico v zalivu Fundy, bi za to potrebovali več kot 100 turbin enake velikosti, kot je ta v Annapolisu. Te bi bile razvrščene v nasipu dolgem 8 kilometrov, ki bi potekal preko vzhodnega rokava tega zaliva.

Toda delna zajezitev zaliva Fundy zaradi proizvodnje električne energije, bi lahko povzročila resne probleme. Na eni strani so ogromni stroški gradnje. Zatem so tu še pomisleki zaradi uničevanja okolja. Možna pa je tudi sprememba plimovanje v zalivu Fundy za nekaj centimetrov, kar bi lahko povzročilo poplavljenje velikih obalnih površin z morsko vodo. Ker bi s tem sladkovodnim slanikom onemogočili vrnitev v sladko vodo, bi se pravtako spremenila obdobja selitve rib.

Kakorkoli že, prva severnoameriška elektrarna na bibavico, poskusni objekt na Annapolisu, še naprej oskrbuje z električno energijo omrežje vzhodne Kanade. To pa je le drobna kaplja v primerjavi z ogromno žejo ljudi po energiji.

[Slike na strani 28]

Zbiralno jezero

Ko nivo ob oseki pade, plimovalna elektrarna spusti vodo nazaj v ocean

Ob plimi se zadrževalna zapornica odpre, ko pa se zbiralno jezero napolni, se zapre

Zaliv Fundy

[Vir slike]

Z dovoljenjem Nova Scotia Power Corporation