Pogled v svet

Vse več nesreč

Nemški časopis Schweinfurter Tagblatt poroča, da se bo po ugotovitvah WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) »zaradi uničevanja okolja število naravnih nesreč do leta 2000 znatno povečalo«. Po poročilu WHO »vse več ekoloških nesreč povzroči človek«. Kot primer so navedli kemični katastrofi v Bhopalu (Indija) in v Sévesu (Italija), jedrsko nesrečo v Černobilu, naftni madež na obali Aljaske in goreča naftna polja v Kuvajtu. Članek dodaja, da »onesnaževanje zraka, vode in prsti pa tudi tanjšanje ozonskega sloja in učinek tople grede kažejo, da je industrijski razvoj uničevalen«. »Od začetka tega stoletja je zaradi naravnih nesreč svoje domove izgubilo več kot 50 milijonov ljudi.«

Mamila v šolah

Kako mladi v šolah pridejo do mamil? Abílio Pereira, šef policije v Rio Grande do Sul v Braziliji, pravi: »Mamil v šole ne nosijo tujci, temveč sami šolarji. Nihče ne vzame mamil od neznanca.« »Marihuano sem običajno našel pri 17-letnih dečkih, sedaj pa imamo težave z dvanajst in celo desetletniki,« je dodal. Za začetek ponudijo mamila brezplačno, ko pa mladi postanejo odvisni, trgovci zahtevajo plačilo. Alberto Corazza, šef policije za okrožje Sao Paula, trdi, da so mamila že prav v vsaki šoli. Revija Veja povzema: »Še nikoli ni bilo v šoli tako lahko priti do mamil, še nikoli ni bila preprodajalska mreža med šolarji tako gosta in še nikoli ni bilo tako težko nadzorovati te trgovine.«

Primerjava terapij

Študija, objavljena v The New England Journal of Medicine, odkriva, da se pri zdravljenju pacientov v zaključnem stadiju raka tradicionalna metoda ne obnese nič bolje kot alternativne. V raziskavi so zajeli prek 150 rakavih bolnikov, ki so pričakovali še največ eno leto življenja. Polovico so zdravili s tradicionalnimi načini zdravljenja, kot so kemoterapija in obsevanje, drugo polovico pa z vegetarijansko dieto, kavnimi odvajali in cepivi, ki krepijo imunski sistem. To so bili pacienti z napredujočim rakom na pljučih, črevesju, trebušni slinavki ali koži. Po enem letu je bilo v vsaki skupini živih še za dobro polovico bolnikov, po dveh letih pa 15 odstotkov. Avtor članka, dr. Barrie Cassileth zaključuje, da rezultati raziskave zelo jasno kažejo, pa pacientom z napredujočim rakom zdravljenje verjetno ne more podaljšati življenja. »Moramo misliti na to, kako bi bilo tem ljudem kar najbolj prijetno, in v nekaterih primerih to morda pomeni, da jih sploh ne zdravimo.«

Prečisto?

Naftni madež iz tankerja Exxon Valdez, ki je nasedel ob obali Aljaske, je pomoril veliko živali — po zadnjih izračunih kakšnih 580 000 ptic, 5500 morskih vider in 22 kitov. Čeprav je bilo slišati, da je škoda trajna, pa National Oceanic and Atmospheric Administration zanika te govorice in pravi, da bo večina vrst to izgubo nadoknadila v približno petih letih. Revija Fortune poroča, da bodo morda okrevale še hitreje, če plaž ne bodo uničevali z vročo vodo, s čimer želijo pomiriti javnost. »Agencijske raziskave kažejo, da vroča voda pomori več malih organizmov kot nafta.« Znanstvenica Sylvia Earle, ki vodi ta program, je izjavila: »Tisto, kar se nam zdi ironično in najtežje — da ne naredimo ničesar — je pri ekoloških katastrofah včasih najboljše.«

Zadrega zaradi napake pri datiranju

Pred enajstimi leti je v Južni Afriki neka umetniško razpoložena babica, Joan Ahrens, pobarvala nekaj kamnov v stilu tradicionalne bušmanske umetnosti. Kasneje pa so na travniku blizu njenega nekdanjega doma v Pietermaritzburgu našli enega izmed teh kamnov, ki je navsezadnje prišel v roke kuratorju mestnega muzeja. Ker ni vedel za njegov izvor, ga je poslal na oxfordsko univerzo v Anglijo, da bi mu določili starost z metodo radioaktivnega ogljika. Strokovnjaki so ocenili, da je umetnina stara 1200 let! Kako je prišlo do tako velikanske napake? Južnoafriški Sunday Times je pojasnil, da »so oljne barve, ki jih je uporabila Ahrensova, vsebovale naravna olja, ki so vsebovala ogljik — v Oxfordu pa so datirali samo ta element«.