Mladi vprašujejo:
Ali bi se pridružil klapi
”Ko sem sedel v šolski oblačilnici, so tisti fantje prišli k meni in me začeli nadlegovati. Eden me je potisnil v omarico. Potem se mi je približal fant iz klape, ki sem ga poznal iz soseščine, in se potegnil zame. Takrat sem razmišljal, da bi bil lahko zaščiten, če bi se pridružil kakšni klapi.“ (Greg)
KLAPE se pojavljajo na mnogih šolah in soseščinah. Policija je ugotovila, da je bilo v letu 1989 samo v okrožju Los Angelesa, ZDA, prek 600 skupin z okoli 70 000 člani. Klape pa se ne pojavljajo samo v Združenih državah Amerike. Revija Maclean’s je na primer poročala, da deluje v mestu Vancouver, Kanada, okoli 13 klap z okoli 600 pripadniki.
Tako kot Greg, se mnogi pridružijo kakšni klapi, da bi se zaščitili pred nasiljem po šolah. V teh nasilnih časih ni težko razumeti, zakaj nekateri mladi občutijo takšno potrebo. Svetu oznanjamo, da ’krivica narašča‘. (Matej 24:12) Seveda pa so še drugi razlogi, zakaj so ulične klape za nekatere mlade tako privlačne.
Pomoč in prijateljstvo
”Želel sem si prijatelje, da bi bil z nekom povezan ali pa, da bi bil z neko klapo, ki bi se zame zanimala,“ je pojasnil Bernard, nekdanji član klape. Mariane, ki se je pridružila dekliški klapi, je dodala, da je to naredila ”zaradi svoje potrebe, da bi nekaj nadzorovala“, kakor tudi zaradi ”družinskega vzdušja“ v skupini.
Res je, da se nekateri mladi pridružijo klapi, da bi premagali dolgčas ali zaradi razburljivosti, ki jo lahko doživijo, vendar se klapi večina pridruži zaradi občutka pripadnosti, da so deležni čustvovanja in da dobijo prijatelje, s katerimi lahko nasploh vse delijo. Pogosto si tako nadomestijo neugodne družinske razmere.
Bernard pravi o sebi in kolegih iz klape: ”Večina nas je bila iz razbitih družin. Mnogi so zrasli v številni družini z enim od staršev, ponavadi z materjo. Zato ni bilo nikoli časa, da bi se med seboj pogovorili. Veliko jih je bilo iz družin, kjer so bili telesno in psihično zlorabljeni in kjer nikogar ni brigalo, kakšni so njihovi občutki. Zato jim je bilo prijetno, kot je bilo tudi meni, da smo se lahko z nekom pogovarjali in drug drugemu prisluhnili.“
Podobno je ugotovil tudi mlad kanadski odvetnik Lew Golding, ko je rekel: ”Otroci, ki imajo doma težave, se prilepijo na klapo zaradi čustvene potrebe.“
V Združenih državah se klape oblikujejo zaradi skupne etike ali kulture. Klape v tej deželi nudijo tudi dodatne ugodnosti druženja tistim, ki imajo enake poglede na hrano, muziko, jezik in mnogo ostalih stvari. Za mlade in tudi odrasle je normalno da si želijo občutiti, da so nekomu potrebni ali da jih nekdo sprejme. Vendar, ali se takšnim občutkom in potrebam resnično lahko zadosti v druženju s klapo?
Knjiga pregovorov 17:17 pravi: ”Prijatelj vselej ljubi.“ Ali člani klape res občutijo takšno zvestobo in pravo prijateljstvo? Prav nasprotno, nesoglasja in celo pretepi znotraj klape so prisotni povsod. Zares, v napeti okolici, kjer klape delujejo, se lahko hitro razvijejo nasprotja. Razlike v mnenjih se lahko razumejo kot nezvestoba. Bernard pravi: ”Če smo se prerekali, sem moral biti na preži, ker se je lahko kar na enkrat pojavil nož ali pištola. In to naj bi bili moji prijatelji! Življenje v klapi me je razočaralo, ker nisem našel pravih prijateljev.“
Nek 18-letni član klape je dejal: ”Nikoli nimaš prijateljev, niti v svoji klapi. Vedno si sam.“
”Ne vleci z večino“
”Ne vleci z večino, da bi hudo delal.“ (2. Mojzesova 23:2) To je bilo rečeno Božjemu narodu v starem času in je dobro vodilo za vsakega, ki se namerava pridružiti klapi. Najbrž razmišljaš, da te bo klapa zaščitila ali, da boš našel prijatelje. Dejansko pa so člani klape neizogibno prisiljeni ’delati hudo‘.
The Globe and Mail je glede tega zapisal: ’Klapa postane družina. To pomeni, da klapa določa, kakšno je sprejemljivo obnašanje. V svetu nenadzorovanih najstnikov, ropanja, pretepanja in spolnega nasilja je morda to ”treba“ narediti.‘
Samo v letu 1989 so bile v okrožju Los Angelesa klape vključene v okoli 570 umorov. Resnično obstaja nasilje povsod tam, kjer so klape. Kakršenkoli poskus, da pri tem ne bi sodeloval, bo klapa smatrala kot upiranje ali celo huje, kot strahopetnost. Hitro se lahko znajdeš v središču napada. Nek član klape je rekel: ”Svoji [klapi] ne moreš reči ne.“ Ali se je za občutek pripadnosti ali zaščite vredno izpostavljati takšnim pritiskom?
Pisec Pregovorov 1:10-15 odgovarja: ”Moj sin, ako te zavajajo grešniki, se jim ne vdaj! Ako govore: ’Pojdi z nami! Prežimo na kri, nastavimo brez vzroka mreže nedolžnemu; . . . svoj žreb vrzi v naši sredi . . .‘ Moj sin, ne hodi po poti z njimi.“
Življenje z mečem
Pomisli tudi na možne posledice glede zdravja in počutja. Član neke klape je dejal, da ’moraš biti pripravljen umreti za kolege iz klape‘. In tako se tudi mnogokrat zgodi.
V nasprotju premisli o pouku, ki ga je dal Jezus svojim učencem v noči, ko so ga prijeli. Jezus se je neoborožen soočil z divjo drhaljo. Ali je hotel Jezus, da se njegovi učenci zberejo in ga branijo s silo? Tako je mislil Peter. Potegnil je svoj meč, napadel nekoga iz drhali in mu odsekal uho. Jezus se je odzval tako, da je Petra zmedlo. Najprej je čudežno pozdravil odsekano uho, potem pa rekel Petru: ”Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani.“ (Matej 26:52)
Kakšen je pouk? Če se za samoobrambo oborožimo ni le v nasprotju z Biblijo, ampak je tudi neumno in nekoristno. Pregovor nam takole pravi: ”Kdor pa išče zlo, ga bo zadelo.“ (Pregovori 11:27)
Najti pravi občutek pripadnosti
Približno pred petdesetimi leti je bil napisan članek, ki je opozoril na različne dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje klap. Med različnimi problemi, ki so bili omenjeni, so neustrezno družinsko življenje, revščina, pokvarjenost v soseščinah in slaba vzgoja. Delovanje klap ni teh problemov nič zmanjšalo, niti ni pomagalo osamljenim najstnikom, da bi si našli pristne prijatelje. Krščanska skupščina pa ti ponuja druženje z ljudmi, ki se zate srčno zanimajo. Zakaj si prijateljev ne bi poiskal tam?
Kako pa se lahko zavaruješ, če živiš na področju, kjer so razširjene klape? O tem bo govoril naslednji članek.
[Okvir na strani 30]
’Pridružil sem se ulični klapi‘
”Star sem bil 17 let. S prijateljem sva bila sita streljanja, ropanja in posiljevanja v naši soseščini. Razmišljala sva, da bi vse to morda lahko preprečila, če bi ustanovila svojo klapo. Obenem sem želel pripadati neki skupini. Tako smo ustanovili klapo.“
”Začeli smo z obhodi soseščine in kmalu smo se soočili z drugo klapo. Dva naša člana sta bila prej v nasprotni klapi. Enega so udarili po obrazu s kijem za basebal; drugega so zabodli. Zaradi krivice smo se maščevali in v tem področju smo kmalu postali najnevarnejša klapa.“
Čez čas sem ugotovil, da klapa niso pravi prijatelji. Nikomur nisi mogel zaupati. Kadar so nastopile težave, te nekateri niso hoteli podpreti. Nekateri pa se niso strinjali z mojimi ideali — začeli so brez razloga ropati in celo ubijati. Zato sem zasovražil svojo življenjsko usodo. Čutil sem, da Bog obstaja, vendar sem se spraševal, zakaj dopušča toliko krivic. V šoli sem se tudi učil, da je bila cerkev odgovorna za inkvizicijo in uničenje celih civilizacij v imenu Boga. Verjel sem, da religije želijo služiti denar.
Nekega dne sem molil k Bogu, da bi mi pomagal najti organizacijo, ki jo on uporablja. Listal sem Biblijo, ki mi jo je dal stric in prebral Apostolska dela 20:20. Tam govori o delu od hiše do hiše. Poznal sem edinole Jehovove priče, ki so tako ravnale. Poiskal sem krajevno Kraljevsko dvorano in jo naslednjega jutra obiskal. S solzami v očeh sem se približal neki Priči in zašepetal: ’Želim se učiti‘. Našel sem Božji narod. Druženja s klapo je bilo konec.“ — Pisec, ki je želel ostati neimenovan, služi sedaj kot predsedujoči nadzornik v skupščini Jehovovih prič.[20]
[Slika na strani 29]
Zakaj ne bi iskal prijateljstva z ljudmi, ki se zate zares srčno zanimajo?