Pogled v svet
Trdi, da je Mesija
”Moonova združena cerkev že dolgo uči svoje člane, da je njen v Koreji rojeni ustanovitelj in prerok drugi Mesija, ker Jezus ni uspel izpolniti svojega zemeljskega poslanstva,“ navaja Los Angeles Times. Sedaj pa, ko je prvič javno predstavil svoj nauk, ”se je Sun Myung Moon verski konferenci predstavil za Mesija“. Potem, ko je izjavil, da svet potrebuje Mesija, ki bi ga osvobodil Satanovega vpliva, je še dejal: ”Bog se je obrnil name, da bi pomagal pri izpolnitvi tega namena.“ Ta izjava, izrečena na Zboru svetovnih religij (Assembly of World Religions), ki je potekal pod cerkvenim pokroviteljstvom, je vznemirila številne prisotne.
Smrtonosni davek kajenja
Kakšnih 10 000 delegatov je prisostvovalo mednarodni konferenci o raku (International Cancer Conference), ki je potekala v avgustu leta 1990 v Hamburgu, Zahodna Nemčija. Kot poroča nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung, je predsedujoči konference izjavil: ”V nekaj desetletjih bo število smrti, ki so posledica kajenja, po vsem svetu večje, kot pa so jih terjale vse vojne skupaj.“ Čeprav so delegati priznavali potrebo ukrepov, s katerimi bi zajezili uporabo tobaka, pa je bilo moč videti številne strokovnjake za rakava obolenja, kako so se izmuznili iz dvorane, da bi pokadili cigareto.
Bitka se nadaljuje
Kmet iz avstralske države Victoria je leta 1859 napravil kontinent za dom kuncem. Tedaj jih je na svojem posestvu 12 izpustil, da bi se zabaval z lovom nanje. Do 1950-ih let se je število kuncev povzpelo že na 600 milijonov. Uničujejo semenarice ter tako v borbi za hrano ogrožajo ovce in ostale domače živali . . . in povzročajo erozijo plodnih tal,“ piše The Sun-Herald iz Sydneya. Poskušajo jih uničevati z virusom miksomatoze, ki je za kunce smrtonosen, prenašajo ga pa v glavnem komarji in francoska bolha. Čeprav so bili rezultati na začetku sila zadovoljivi, pa so kunci sčasoma postali odporni in njihovo število je ponovno poskočilo preko 200 milijonov. Sedaj želi Avstralija poskusiti s špansko bolho, ki bi razširila virus tudi v suha področja, kjer ni komarjev in francoskih bolh ter povzročiti težjo vrsto miksomatoze, katere kunci ne bi mogli preživeti. Časopis navaja, da ”samica povrže do desetkrat na leto, povprečno torej 25 do 30 mladičev“.
Pomoč zaposlenim materam
Oglasna agencija v bližini Regensburga v Nemčiji je rešila problem zaposlenih mater, ki ne morejo dobiti dnevnega otroškega varstva. ”Delajte samo del obveznega delovnega časa in pripeljite otroke s seboj,“ pravi direktor podjetje takšnim zaposlenim, zapisal pa časopis Nürnberger Nachrichten. Direktor takole razmišlja: ”Delajo v glavnem ženske, kvalitetnega osebja pa ni ravno na pretek pri tem delu. Zato seveda želim ostati pri zdajšnjem osebju.“ Prav gotovo je, da v delovnem prostoru, kjer se igra pet ali šest razposajenih otrok, ni vedno prijetno delati. Zato pa so zaposlene matere bolj motivirane ter željne zadovoljiti podjetju, ki jim je šlo tako na roko glede njihovih potreb in niso tako nič manj zbrane, kot če bi delale doma. Edina zaposlena mati treh otrok pojasnjuje: ”Drugače sploh ne bi mogla hoditi na delo.“
Vodne skrbi
”Trenutno so razmere na trgu nafte takšne, da spodbujajo mednarodne konflikte, vendar pa grozi, da bo voda tista, ki bo v prihodnosti razlog oboroženih spopadov,“ je zapisala revija Time. ”Potrebe človeštva so večje kot pa omejene zaloge sveže vode. Človek zastruplja in izčrpava to dragoceno tekočino, ki ohranja življenje.“ Pomanjkanje vode na planetu, kjer je 70 odstotkov vodnih površin, morda res izgleda neverjetno, vendar pa ne smemo pozabiti, da je 98 odstotkov te vode slane in zato neprimerne za uživanje ter neuporabne v agrokulturi. Pomanjkanje sveže, čiste vode ne ogroža samo zdravja, gospodarskega razvoja in življenja divjadi, pač pa z vsakim letom povečuje tudi možnost lakote. Načrti, da bi se posluževali drugih virov, se često izjalovijo. ”Svet spoznava, da človeštvo ni sposobno razporejati vode iz enega na drugo področje, ne da bi to resno narušilo naravno ravnotežje,“ navaja Time. Vendar pa bi se razpoložljive zaloge lahko znatno povečale že, če bi zmanjšali izgube. Ocenjujejo, da se po vsem svetu od 65 do 70 odstotkov takšne uporabne vode porazgubi zaradi razlitij, izhlapevanja in podobnih nepazljivosti.