Mladi vprašujejo:

Mi bo delo po šoli pomagalo, da odrastem?

TRENUTNO dela po šoli v Združenih državah Amerike veliko najstnikov, kar dva od treh. Kot kažejo poročila, delajo celo 16 do 20 ur na teden.a

Zakaj se mladi v rekordnem številu zaposlujejo? 16-letni Brian razlaga: ”V mojem primeru moram [delati]. Mama in oče sta ločena in moram pomagati mami, kakorkoli že.“ Mnoge družine so v podobnem položaju in potrebujejo finančno podporo. Celo če mladostnik neposredno ne prispeva za stroške gospodinjstva, bo, če sam plača svoja oblačila ali druge osebne stvari, s tem dokaj olajšal finančno breme staršem.

Res je, mnogi mladi delajo zato, da bi zadovoljili svoje želje po dragih oblačilih, čevljih ali posebni hrani. Toda nekaterim mladim delo v prvi vrsti pomeni velik korak v svet odraslih. 19-letna Suzanne je napisala v reviji Seventeen: ”Delam, ker uživam, da sem neodvisna. Potem nisem odvisna od staršev, da bi plačevali za moj način življenja. . . . Starši lahko dajo svojim otrokom denar, ne morejo pa jim dati občutka zadovoljstva, ki ga doživiš, ko sam nekaj zaslužiš.“ Mogoče tudi ti meniš — da bi bila zaposlitev dobra izkušnja, ki bi ti pomagala hitreje odrasti. Ampak, ali bi bilo res tako?

Koristnost dela

Biblija obsoja lenobo. ”Lenuh želi, a brez uspeha,“ piše v Pregovorih 13:4. ”Želja pridnih pa se spolni.“ Zato, če zares potrebuješ nekaj, kar stane več kot so tvoji starši pripravljeni plačati oziroma lahko plačajo, je lahko tvoja zamisel, da bi si nekaj s pridnim delom sam kupil, vredna pohvale.

Mnogi tudi dokazujejo, da se lahko mladostnik s tem, ko dela, veliko nauči o realnem življenju. Ellen Greenberger in Laurence Steinberg sta avtorja obsežne raziskave o zaposleni mladini, objavljene v visoki nakladi. Ugotovila sta, da se takšni mladi ”seznanijo s potekom poslovanja, naučijo se ravnati z denarjem in gospodarskega računstva”. Poleg tega mladostnik lahko pridobi ne-le delovne izkušnje z ramo ob rami z odraslimi, ampak spozna tudi pritiske in odgovornosti odraslih. Mogoče se mora naučiti, kako bo delal pod nadzorstvom šefa, ki mu je ”težko ustreči“ ali je neraspoložen oziroma kako bo prijazno ravnal z jeznimi strankami — in sodelavci. (1. Petrovo 2:18) ”Bil sem najmlajši med sodelavci in vsak je svojo slabo voljo stresal name. Ampak naučil sem se, kako naj ravnam z ljudmi,“ se spominja Antony.

Z delom si mlad človek lahko pridobi tudi spretnost in delovne navade, kot je točnost, kar se lahko izkaže kasneje v življenju za koristno. (Primerjaj Pregovori 22:29.) ”Naučil sem se biti odgovoren,“ pravi mladi Eric. Duane dodaja: ”Ko sem delal s stricem, sem se naučil, kako naj delo opravim kvalitetno. Stric je poudarjal natančnost. Če se ni vse popolnoma izšlo, sva naredila še enkrat.“ Olga, ki je v času šolanja opravljala delo tajnice, še pove: ”Pridobila sem koristne delovne izkušnje. S tem, ko sem se veliko pogovarjala po telefonu, sem se naučila dobro govoriti.“

Ker delaš, se lahko naučiš tudi ceniti zadovoljstvo po opravljenem delu. Modri kralj Salomon je rekel: ”Ni druge sreče za človeka, kakor da jé in pije in uživa dobro v svojem trudu; tudi to sem videl, da je to iz božje roke.“ (Pridigar 2:24)

Koliko se nekdo zares nauči

Vendar so mnogi prepričani, da dandanašnje službe mladostnikom kaj malo pomagajo odrasti. V preteklosti so se mladi izučili obrti ali vsaj nekaterih koristnih spretnosti. Danes pa mnogi mladi (zlasti v Združenih državah Amerike) delajo v restavracijah za hitro pripravo hrane in podobnih storitvenih organizacijah, kjer se trpa hamburgerje v škatle ali pri registrskih blagajnah blokira prodane predmete. Mnogi se sprašujejo o dolgotrajni vrednosti takega dela. Greenbergerjeva in Steinberg se pritožujeta: ”Manj kot 10 odstotkov delovnega časa povprečnega mladostnika — torej samo kakšnih 5 minut na uro — je zapolnjeno z aktivnostmi, kot so branje, pisanje in računanje. . . . Značilnosti večine del so: majhna raznolikost nalog, zelo rutinska dejavnost in stalno ponavljanje popolnoma nezanimivih opravil.“

Članek v reviji The Wall Street Journal trdi: ’Veliko zaposlenih najstnikov se na delu ne nauči veliko koristnega, ker delo od njih ne zahteva drugo kot da so poleg. Tehnologija jih spreminja v polavtomate. Optični čitalniki kod in zapletene avtomatske blagajne seštevajo račune in označujejo njihove spremembe. V lokalih s hitro pripravljeno hrano so aparati za kuhanje z avtomatično naravnanim časom odpravili zadnjo možnost, da bi si lahko mladostnik pridobil vsaj malo kuharskih spretnosti.‘ Takšna opravila so prav gotovo potrebna, in usluge so pomembne, toda mladega človeka lahko le malo opremijo za svet odraslih — za tržišče delovne sile.

Ampak kako pa je z izkušnjami sodelovanja z odraslimi? Greenbergerjeva in Steinberg pravita: ”Delovno mesto, kjer zaposlujejo mlade, postaja vse bolj izolirano glede na starost. Namesto, da bi današnji mladi delali z odraslimi, . . . bolj običajno, kot ne, delajo skupaj z ostalimi najstniki.“ The Wall Street Journal imenuje takšne delovne prostore ”najstniški geti“.

”Prezgodnje bogastvo“

Veliko zaposlenih mladih v Združenih državah Amerike zasluži preko 200 dolarjev mesečno. Bi bili prikrajšani za dragoceno izkušnjo, če ne bi razpolagali s tem denarjem? Upoštevaj analizo o zaposlenih študentih iz več kot tisoč različnih višjih šol. Odkrila je, da tri četrtine študentov ničesar ne prispeva k družinskemu proračunu! Skoraj 60 odstotkov izmed njih ničesar ne odvaja za prihranke! Ker jih ne bremeni plačevanje stanarine, zavarovanja in hrane, večina uporablja svoj zaslužek kot žepnino. Porabijo jo, kot si želijo.

Jerald G. Bachman z The Institute for Social Research (Inštitut za družbene raziskave) trdi, da kadar ”najstniki razpolagajo z veliko denarja“, je to ”prezgodnje obilje“ oziroma bogastvo. Zakaj meni tako? Bachman razloži: ”Veliko študentov višjih šol porabi žepnino za luksuzne stvari, ki jih čez pet let ne bodo mogli več vzdrževati, saj bodo morali z zaslužkom kriti takšne običajne stvari, kot sta hrana in stanarina.“ Da, namesto finančne odgovornosti lahko preveč denarja mladostnika nauči ravno nasprotno. Vzplamtijo lahko neuresničljive želje po razkošju, zato pa je prehod v realni svet odraslih še težji.

Poleg tega Biblija govori, da je naprezanje za bogastvom ničevo. Pravi: ”Ne trudi se, da bi obogatel, . . . komaj si v to uprl svoje oči, ga že ni več; ker naredi si peruti ko orel in zleti proti nebu.“ (Pregovori 23:4, 5)

Če naj bi se zaposlitev izkazala kot dragocena in poučna izkušnja, je odvisno od vrste dela, značaja ljudi s katerimi oziroma za katere delaš in od tvoje pridnosti. Tudi tvoj motiv za delo in to, kako razpolagaš z zasluženim denarjem, igrata veliko vlogo pri tem ali ti bo delo pomagalo ali škodovalo.

Toda, če te zares zanima odraščanje, bodi pozoren na zaključek Greenbergerjeve in Steinberga: ’Obstojajo aktivnosti, ki so lahko koristnejše od dela po šoli. Sem sodijo branje in študiranje zunaj šole ter prevzemanje odgovornosti za neplačano prostovoljno delo oziroma človekoljubne dejavnosti.‘ Kot na primer Nina — po šoli opravlja najbolj dragoceno človekoljubno delo. Je polnočasna služabnica kot Jehovova priča. Takole pravi. ”S svojim šolskim svetovalcem sva napravila takšen šolski plan, da lahko že opoldne zapustim šolo. Od ponedeljka do srede sem na javnem delu oznanjevanja. To rada delam. Enostavno ljubim to delo!“ Ali bi ti tvoj urnik in osebne okoliščine omogočale, da storiš podobno? Takšno razvijanje ”predanosti Bogu“ se bo gotovo izkazalo veliko bolj koristno, kot opravljanje kakega drugega dela! (1. Timoteju 4:8)

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 21]

Mladostnik se, če dela, lahko nauči, kako naj odraslo ravna z nadrejenimi in s sodelavci