NLP — nekdaj in danes

Ljudje že od davnine poročajo o pojavljanju nenavadnih predmetov na nebu. Tako je neki faraon baje videl na nebu ognjene kroge, med ameriškimi Indijanci pa kroži legenda o letečih kanujih. Antični Rimljani so trdili, da so videli leteče ščite. Po nekaterih interpretacijah azteških lesorezov je bog Quetzalcoatl menda prišel na zemljo s kljunasto vesoljsko čelado na glavi in v kači podobnem zrakoplovu.

Po starih pripovedovanjih naj bi v letih 1561 in 1566 ”množice“ prebivalcev Basla, Švica, in Nürnberga, Nemčija, videle nenavadna znamenja na nebu. Vendar pa se je nekaj najbolj nenavadnega zgodilo v letih 1896 in 1897 v Združenih državah Amerike. Po vsej državi so ljudje pripovedovali, da so videli zrakoplov. Bilo je rečeno: ”Amerika ni še nikoli prej doživela tako velikega vznemirjenja, kakršnega je povzročil ta skrivnostni zrakoplov.“ Videli so ga tako nad velikimi mesti, kot v vaseh po vseh Združenih državah Amerike, začenši s Kalifornijo. Zanimivo je, pravi knjiga The Great Airship Mystery (Skrivnost velikega zrakoplova), da ”dokumentirana zgodovina letenja ne vsebuje ničesar o zrakoplovu, ki je sem ter tja preletaval Združene države Amerike ob koncu 1890-tih let“.

Ena izmed najbolj izčrpnih in največkrat objavljenih zgodb prihaja iz mesteca v Kansasu (ZDA), in sicer je iz leta 1897. Pripoved govori o podeželanu, Alexandru Hamiltonu, ki je opisal pristanek zrakoplova med svojim govedom. Ko je ladja odletela, je posadka vzela s seboj eno telico. Kasneje je njegov sosed kakšnih pet ali šest kilometov proč ”na svojem polju našel kožo, noge in glavo živali“. Vendar so zgodbo po mnogih letih ponovno natisnili in objavili, da je šlo za potegavščino.

V novejših knjigah so ponovno objavili takšna in podobna pripovedovanja, ne glede na to, če so bila izmišljena ali domnevno resnična. Mnoge zgodbe iz obdobja tik pred začetkom dvajsetega stoletja bi morda ostale pozabljene v zaprašenih arhivih časopisnih hiš, če se ne bi nekaj podobnega in hkrati presenetljivega pričelo dogajati več kot štirideset let kasneje. Takrat so se nanje zopet spomnili, jih primerjali in opazili veliko podobnosti.

NLP-ji danes

Ta tema je zopet prišla na površje v novejšem času, ko so med drugo svetovno vojno zavezniški piloti bombnikov poročali, da so videli ”nenavadne svetleče krogle in leteče krožnike, da jih spremljajo pri preletih Nemčije in Japonske“. Ameriški piloti so jih imenovali foo-fighters (ognjeni borci); izraz izvira iz francoske besede feu, ki pomeni ”ogenj“. Druga svetovna vojna (1939–45) se je končala in z njo so izginili tudi ognjeni borci, toda zgodbe o nenavadnih predmetih so se pripovedovale še naprej.

V Zahodni Evropi in v skandinavskih deželah so, kot se poroča, videvali letala brez kril; imenovali so jih duhovi raket. Pogosto so jih opisovali kot plamene, ki so se vlekli preko neba. Zaradi teh vesti so se celo v Združenih državah Amerike ”čutili dolžne poslati na Švedsko dva vrhunsko usposobljena strokovnjaka“. Toda to je šele začetek zgodbe. Pripoved Kennetha Arnolda, zasebnega pilota in poslovneža, je kot izgleda, osupnila svet in začela dobo letečih krožnikov. Pripoveduje se, da je 24. junija 1947 videl ”verigo devetih svojevrstnih letal, ki so se približevala Mt. Rainierju (Washington, ZDA)“. Opisal jih je kot ”leteče krožnike, ploščate oblike kot ponev in tako sijoče, da so odbijali sončno svetlobo kot ogledalo“. Baje je izmeril tudi njihovo hitrost, ”okrog 1 900 kilometrov na uro“. To je bilo veliko več od hitrosti tedanjih reaktivnih letal.

Tisk se je o vsem tem široko razpisal in tako je bila skovana beseda, ki jo sedaj splošno uporabljamo — ”leteči krožnik“. Ko je zgoraj navedena pripoved obšla svet, so mnogi, ki so na nebu videli nenavadne predmete, pričeli pripovedovati zgodbe. Na vse te pojave so postale pozorne vojaške oblasti.

Raziskave ameriške vlade

Ameriška vlada se je očitno, po priporočilu nekega visokega častnika, začela navsezadnje uradno ukvarjati s tem primerom. Sestavili so program Project Sign (Projekt znak), na njem so pričeli delati 22. januarja 1948. Skupina izvedencev je morala delovati pod okriljem Air Technical Intelligence Command (Zračno tehnično obveščevalno poveljstvo), v bližini Daytona (Ohio, ZDA). Kmalu po pričetku jih je prizadela tragedija. Poveljnik Thomas Mantell, vojaški pilot, je izgubil življenje, ko se je, ob opazovanju tedaj še neznanega letečega predmeta, zrušil z letalom. Možno je, da je izgubil zavest, ko se je brez zadostne zaloge kisika previsoko dvignil. Kasneje so ugotovili, da je po vsej verjetnosti zasledoval raziskovalni balon Skyhook.

Tako so nova opažanja dveh pilotov družbe Eastern Airlines skupaj s smrtjo že prej omenjenega vojaškega pilota, še bolj razvnela že tako naraščajoče zanimanje za NLP-je. Poročajo, da je pilot letala Eastern Airlinesa, ki je vzletelo iz Houstona (Texas), in je bilo namenjeno v Atlanto (Georgia), nenadoma moral izvesti hitri manevrski umik, da se je tako izognil ”trupu letala B-29 brez kril“, ki ga je preletelo po njegovi desni. Baje so zgodbo potrdili različni opazovalci na zemlji in en potnik v letalu.

Skupina Project Sign je na koncu objavila poročilo, ki pa je nekatere razočaralo. Kasneje so nekatere člane te skupine, ki so menili, da NLP-ji resnično obstajajo, zamenjali in programu nadeli novo ime ”Project Grudge“ (”Projekt jeza“). V tem času je na račun članka ”Leteči krožniki resnično obstajajo“, ki ga je napisal upokojeni major Donald E. Keyhoe, verovanje v obstoj NLP-jev doseglo do takrat najvišjo raven. Pripoved so natisnili v januarski izdaji revije True leta 1950; prebralo jo je veliko bralcev. Da bi že tako veliko zanimanje še povečali, je revija True natisnila še en članek, tokrat izpod peresa mornariškega kapitana R. B. McLaughlina. Članek so naslovili ”Kako so znanstveniki zasledovali leteče krožnike“. Navdušenje je bilo kratkotrajno, kajti drugi dve reviji, Cosmopolitan in Time, sta natisnili članke, ki so pokazali NLP-je v drugačni luči. Zaradi teh novih člankov in zato, ker niso opazili nič novega, je zanimanje upadlo. Tedaj je prišlo leto 1952 — pomembno leto za zgodovino NLP-jev.

1952 — leto NLP-jev

V letu 1952 so prijavili ameriškemu Air Tecnical Intelligence Commandu najvišje število pojavov NLP-jev, kar 1 501. V prvih dneh marca 1952 se je, zaradi naraščajočega števila opažanj, ameriško letalstvo odločilo ustanoviti povsem ločeno organizacijo imenovano Project Blue Book (Projekt modra knjiga). V tem letu povečanega delovanja NLP-jev je bilo veliko različnih pojavov.

Eno, v nizu posebno znanih opažanj, je potekalo okrog polnoči med devetnajstim in dvajsetim julijem. Poročali so, ”da se je na dveh radarskih zaslonih Centra za kontrolo zračnega prometa Washington National Airport (Washingtonsko državno letališče) pojavila skupina neznanih letečih predmetov. Najprej so se pomikali počasi . . . nato pa so odleteli z ’neverjetno hitrostjo‘ “. Vizualna opazovanja so se ujemala z radarskimi podatki. Kasneje so objavili, da so jih poskušali prestreči, ”vendar so objekti izginili, ko se jim je približalo reaktivno letalo“.

Leta 1966 so Geraldu R. Fordu, članu Kongresa iz Michigana, zaupali drugo zvezno raziskavo o NLP-jih. To je bil odgovor na veliko število pojavov NLP-jev v njegovi zvezni državi. Tako so na Univerzi v Koloradu pričeli z novo raziskavo. Nadzor je prevzel priznani fizik dr. Edward U. Condon. Leta 1969 so ob zaključku programa natisnili Poročilo Condon. Med ostalim v njem piše, ”da raziskave NLP-jev v zadnjih enaindvajsetih letih niso doprinesle ničesar k razširitvi znanstvenih spoznanj . . . zato najverjetneje ne moremo opravičiti nadaljnjih poglobljenih raziskav NLP-jev, češ da lahko pripomorejo k napredku znanosti“.

To je navedlo ameriške oblasti, da so prenehale z uradnim raziskovanjem NLP-jev, hkrati pa je tudi upadlo zanimanje javnosti. S tem pa se ni končalo niti prerekanje o NLP-jih niti opazovanja le-teh. Po nekem poročilu, ”je 20 odstotkov izmed 95-tih primerov, ki so bili obravnavani v dokumentu, ostalo ’nepojasnjenih‘ “.

Zanimanje za NLP-je je naraščalo in upadalo, odvisno od tega, koliko so jih videli. Izstopata leti 1973 in 1974, ko so zapazili NLP-je. Na začetku 1980-tih let so se ponovno pojavila poročila v tisku. Toda, do kakšnih zaključkov so v zadnjih letih prišli znanstveniki in drugi strokovnjaki?

[Slika na strani 5]

Po mnenju nekaterih je azteški bog Quetzalcoatl prispel s kači podobno vesoljsko ladjo