Človeška vladavina pretehtana na tehtnici

1. del: Središče zanimanja — vladavina

DRAMATIČNE politične spremembe v Evropi v letu 1989 so na edinstven način usmerile pozornost svetovne javnosti na vprašanje vladanja. V časopisu je pisalo, da ”bomo leto 1989 pomnili ne kot leto, v katerem se je Vzhodna Evropa spremenila, marveč kot leto, v katerem je Vzhodna Evropa kot takšna, kakršno smo poznali štiri desetletja, izginila.“

Še več, Francis Fukuyama, član urada za politično prognoziranje pri Ministrstvu za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je pred kratkim zapisal, da ”to, čemur smo sedaj priče, ni le konec hladne vojne ali konec posebnega obdobja povojne zgodovine, temveč konec zgodovine kot take: to je končna točka človeške ideološke evolucije.“

Ta misel, čeprav zelo polemična, usmeri našo pozornost na nekatera zelo pomembna vprašanja. Na primer, kaj lahko rečemo o stoletjih človeškega vladanja, ki so za nami? Ali je človeštvo v tem času prispelo do točke, ko lahko rečemo, da ”je konec zgodovine kot take“? Kakšno bodočnost imajo vladavine? In kako bodo ti prihodnji dogodki vplivali na vsakega izmed nas?

Kaj ljudje menijo o vladavinah

Milijoni ljudi so povsem razočarani nad svojimi političnimi voditelji. To ne velja le za tiste, ki živijo v Evropi, marveč, z manjšimi odstopanji, za prebivalce vseh dežel. Poglejmo, na primer, dežele Latinske Amerike.

V znanem nemškem trgovskem vestniku je pisalo, da so politične razmere ob koncu leta 1988 bile ”skoraj porazne“. Ko je opisoval podrobnosti, je rekel: ”Argentinski . . . gospodarski sistem razpada. Braziliji grozi, da postane neobvladljiva. Peru ne vidi več poti naprej. V Urugvaju je zmešnjava še večja. Ekvador poskuša najti izhod v sili. Kolumbija in Venezuela . . . ohranjata krhko demokratično tradicijo. V Mehiki se stabilnost vladajoče stranke, ki je na oblasti neprekinjeno 50 let . . . očitno močno maje. Na 1980-ta leta se vse bolj gleda kot na ’izgubljeno desetletje‘.“

V nekaterih krajih je popularnost politikov padla na doslej najnižjo točko. Ko so Avstrijce naprosili, da naj razvrstijo 21 poklicev po ugledu, so postavili politike šele na devetnajsto mesto. Raziskava javnega mnenja v ZRN je odkrila, da 62 odstotkov njenih prebivalcev priznava, da le malo zaupajo politikom.

Profesor Reinhold Bergler, direktor Inštituta psihologije na univerzi v Bonnu, opozarja, da ”se mladina vse bolj nagiba k temu, da bi obrnila hrbet državi, politiki in politikom“. Pravi, da 46 odstotkov teh mladih ljudi vidi v politikih osebe, ”ki kričijo kot norci“ in 44 odstotkov jih meni, da so podkupljivi.

Nek ameriški raziskovalec javnega mnenja je zapisal v 1970-ih letih: ”Obstaja prepričanje, da je (politično) delovanje tako neodgovorno in nepošteno, da ga volilci ne morejo uporabiti za zadovoljitev svojih potreb.“ Zato v Združenih državah Amerike število tistih, ki menijo, da se politiki ”v resnici sploh ne zanimajo, kaj se dogaja z vami“, stalno narašča, od 29 odstotkov v letu 1966 se je povzpelo na 58 odstotkov v 1980-ih letih. Nemški časopis Stuttgarter Nachrichten opravičuje takšno vrednotenje z besedami: ”Preveč politikov misli najprej na lastne interese in šele nato, morda, na interese svojih volilcev.“

Razumljivo je, da brezbrižnost glede politike vse bolj narašča. Leta 1980 je le 53 odstotkov volilnih upravičencev v Združenih državah Amerike prišlo na volišča. To je bil peti zaporedni upad števila volilcev. Leta 1988 je število volilcev padlo na samo 50 odstotkov.

Politiki se zavedajo tega problema. Dobro znan svetovni voditelj je priznal: ”V političnem življenju . . . je veliko hinavščine.“ Razložil je tudi zakaj: ”Potrebna je zato, da si pridobiš položaj in da ga ohraniš.“ Kdo je to rekel? Bivši ameriški predsednik Richard Nixon. Gledano v luči škandala, ki je skrajšal njegov predsedniški mandat, bo le malo ljudi podvomilo v resničnost njegovih besed.

Neprimerna politika navaja iskrene ljudi na vprašanje, ali je sploh mogoče pričakovati kakšno dobro vladavino. Ali nam ne bi bilo veliko bolje brez nje? Ali je rešitev v ’brezvladju‘?

[Okvir na strani 4]

”Kjer ni razumnega vodstva, propada ljudstvo.“ Pregovori 11:14