Mladi vprašujejo:

Nosečnost najstnic — kaj naj dekle naredi

Nosečnost mladoletnic in splavi so problemi svetovnih razsežnosti. In čeprav so naši bralci večinoma mladi kristjani, ki se modro ogibajo spolnosti pred poroko, pa berejo Prebudite se! tudi milijoni drugih iz različnih družbenih okolij. Naslednja razprava je potemtakem namenjena kot pomoč vsem mladim neporočenim dekletom, ki se kakorkoli spoprijemajo s težavno odločitvijo glede rojevanja otrok, istočasno pa poudarja usodne posledice predzakonske spolnosti.

”Imela sem 15 let in bila sem noseča,“ je pripovedovala Ana. ”Nisem vedela, kaj naj storim — splavim, oddam otroka v posvojitev ali kaj drugega.“ Ana je bila le ena od več kot milijon mladoletnih deklet, ki v Združenih državah Amerike letno zanosijo.

Čeprav je nekaj nesrečnih primerov, ko dekleta zanosijo zaradi posilstva, pa je običajno mladoletniška nosečnost posledica prostovoljnih spolnih odnosov pred poroko.a V vsakem primeru postavi nosečnost neporočeno dekle pred nekaj mučnih možnosti: Se bi morala poročiti? Ali naj bi oddala otroka v posvojitev? Je splav rešitev? Kot sta za nastanek otroka zagotovo potrebna dva, tako bi po vseh pravilih, tudi oče otroka moral nositi svoje breme odgovornosti. (Glej okvir.) Toda večinoma je dekle tisto (morda ji starši pomagajo), ki se mora odločiti. In to, kako se bo odločilo, bo dolgoročno vplivalo na telesni, čustveni in duhovni blagor nje in otroka, ki ga nosi.

’Se naj poročiva‘

Mnogi morda smatrajo, da bi bila poroka z očetom otroka najboljša rešitev. Navsezadnje bi to prihranilo dekletu in njeni družini javno zadrego, hkrati pa nudilo otroku vzgojo obeh staršev. Toda, poroka ni vedno najboljša rešitev. V prvi vrsti lahko samo bogaboječe obžalovanje popravi krivico v Božjih očeh.b (Izaija 1:16, 18) Razen tega, hitenje s poroko lahko dejansko še poveča dekletove težave. Ker sta fant in dekle še v ’cvetu mladosti‘, morda nista dovolj čustveno zrela, da bi si lahko ustvarila uspešen zakon. (1. Korinčanom 7:36) Morda fant ni pravi kristjan in tako ne bi bil primeren za zakonskega tovariša. (1. Korinčanom 7:39)

Dr. Arthur Elster razen tega še zapaža: ”Prezgodnje starševstvo pogosto povzroči, da ti očetje ne dokončajo šole in se tako zaposlijo z znatno manjšo poklicno usposobljenostjo.” Gospodarske težave lahko potem uničijo zakon. In kot kažejo nekatere raziskave, se razveže od 50—75 odstotkov zakonov, ki so bili prenagljeno sklenjeni zaradi predzakonske nosečnosti!

Zakon je resen korak in naj ne bi drveli vanj. (Hebrejcem 13:4) Po treznem premisleku se lahko vsi prizadeti strinjajo, da bi bila poroka nespametna in da se bo dekle boljše počutilo, če bo vzgajalo otroka doma ob pomoči svoje družine, kot pa v zakonu, kjer vladajo problemi.

Biblijsko gledišče o splavu

Neko mlado dekle je reklo: ’V življenju hočem veliko doseči in otrok bi mi bil na tej poti ovira.‘ Tako se odloči za splav blizu pol milijona deklet vsako leto samo v Združenih državah Amerike. Toda, ali je prav, da ne rečemo celo pravično, uničiti otrokovo življenje, ker ne ’ustreza‘ osebnim načrtom nekoga. Upoštevaj, kaj pravi Biblija v 2. Mojzesovi knjigi 21:22, 23 o spoštovanju življenja nerojenega otroka: ”In če se možje tepó in udari kdo nosečo ženo, da izgubi zarod (se njen otrok prezgodaj rodi, NS), druga poškodba pa se ji ne zgodi: mora plačati kazen v denarju . . . Če se pa zgodi poškodba (matere ali nerojenega otroka), se mora dati življenje za življenje.“ Da, na uboj nerojenega otroka se je gledalo kot na umor!

Res je, da nekateri zdravniki trdijo, da je nerojen otrok le fetus (zarodek), ali plodovo tkivo — ne pa oseba. Toda Bog pravi drugače. On smatra celo embrio (zametek) za popolno osebo, živega človeka. (Psalm 139:16) Bi lahko nekdo splavil nerojeno življenje in pri tem ostal priznan pri Bogu, ki ”daje vsem življenje“? (Apostolska dela 17:25)

Knjiga Odraščanje v ljubezni, (Growing Into Love) nam nudi nadaljna dejstva, ki ne govore v prid splavu: ”Čeprav so posledice spočetja poenostavljene s sprejetjem splava, je izkušnja prekinitve nosečnosti običajno zelo vznemirjajoča in moteča. . . . Najstnica. . . . morda misli, da je fetus samo to — fetus. . . . Toda, naj bo dejanje s pravnega vidika še tako upravičeno, globoko v sebi le ne more zatrti zavesti, da je imel ta zarodek, ki ga je spočela, možnost življenja.“

Mladenka, po imenu Linda, je spoznala, da je to resnica. Ker se je bala, da bo to, da je zanosila, prineslo njeni družini sramoto, se je odločila za splav. Kasneje, po posegu, se spominja: ”Predramila sem se strašno pobita, nisem se mogla nadzorovati. Začela sem jokati in nenadoma sem povsem sprevidela, kaj sem pravzaprav naredila. Vzela sem življenje svojemu nerojenemu otroku, drugemu človeškemu bitju!“ Kaj Linda sedaj meni o splavu? ”To je bila najhujša napaka v mojem življenju.“

’Ne morem mu vsega nuditi‘

Nekatere neporočene matere se odločijo dati svojega otroka v posvojitev. Takšna dekleta često mislijo kot Heather, o kateri piše Seventeen. Takole pravi: ”Veliko trpim ob misli, da sem zapustila svojega malega otroka. Čeprav sem v resnici nora na otroke in jih ljubim, pa sem vedela, da ne bi mogla temu otroku nuditi vsega.“

Res je bolje dati otroka v posvojitev, kot pa pokončati njegovo življenje s splavom. In priznajmo, da je za mlado in neizkušeno dekle vzgoja deteta ogromna naloga in odgovornost. Neka neporočena mati je rekla za Prebudite se: ”Prevzameš veliko, veliko obveznost, kjer si popolnoma sama, lotiš se stvari, ki zahteva napor in veliko žrtvovanja.“ Zapomni si, da je Bog opora roditelju, ki je odgovoren, da ’skrbi za svoje domače‘. (1. Timoteju 5:8) V večini primerov pa bi bilo za dekle najboljše, da sama vzgaja otroka.

Ana, omenjena na začetku, je zato izbrala pametno pot — čeprav ne najlažjo. ”Odločila sem se, da obdržim otroka,“ pripoveduje. ”Moji starši so mi pomagali in mi še vedno pomagajo. Biti mati samohranilka je, brez dvoma, težko. Toda, to ni nemogoče in mnoga mlada dekleta so postala sposobne matere. Še zlasti je to tako, če si neporočena mati prizadeva vzgajati svojega otroka ”v strahu in svarjenju Gospodovem [Jehovinem, NS].“c ( Efežanom 6:4) Morda bi posvojitelji v gmotnem pogledu bili zmožni nuditi več. Toda, ali bodo poskrbeli tudi za duhovno vodstvo, ki ga otrok potrebuje, da bi zrasel v ljubezni do resničnega Boga, Jehove? (5. Mojzesova 6:4—8)

Zapomni si, četudi samska mati ni zmožna svojemu otroku dati v gmotnem pogledu najboljše, mu lahko da nekaj, kar je daleč pomembnejše: ljubezen. ”Boljša je zelenjavna jed, kjer je ljubezen, kakor pitan vol [”najboljše meso“, Today’s English Version], kjer je sovraštvo.“ (Pregovori 15:17, EI)

Seveda si lahko prihranimo mnogo nepotrebnega trpljenja, če se izogibamo nečistovanja.d Toda, če je dekle že grešilo v tem pogledu, še ni potrebno sklepati, da je njeno življenje zapravljeno. Če bo pametna, ne bo napake ponavljala, temveč bo naredila, kar je v njenih razmerah zares najboljše. Vrhu tega lahko celo prejme pomoč in podporo samega Boga, ki ”je bogat v odpuščanju“ tistim, ki se odvrnejo od slabe poti. (Izaija 55:7)

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 26]

Nosečnost najstnic — kakšne so posledice za fante

Zaradi strahu — ali sebične brezbrižnosti — se nekateri fantje, očetje nezakonskih otrok, poskušajo popolnoma izogniti svojim odgovornostim. Fant, čigar dekle je zanosilo, je povedal: ”Samo rekel sem ji, ’Vidim, da si okrogla.’ “

Na srečo je videti, da večina fantov želi vsaj nekaj prispevati za svojega potomca. Kadar je poroka nepriporočljiva (kar je pogosto primer), večinoma finančno pomagajo. Nekateri celo ponudijo sodelovanje pri vsakodnevni oskrbi dojenčka. Vse to pa je pogosto kratkotrajno, ker ima fant omejene plačilne sposobnosti in premalo potrpljenja ter izkušenosti, da bi bil kos dojenčkovim zahtevam.

Včasih tudi dekletovi starši fantu ogorčeno prepovedujejo vsakršne nadaljnje stike z njihovo hčerjo. Bojijo se, da bi to lahko prineslo nadaljnje težave ali pa pripeljalo v prenagljeno poroko. Morda mu odvzamejo vsako pravico odločanja glede otroka. Nemara ga prisilijo, da nemočno gleda, ko splavijo otroka ali pa dajo otroka v posvojitev in s tem izgubi vsako možnost kakršnekoli očetovske vloge v otrokovem življenju. Ali pa je, po drugi strani, fantu morda bilo dovoljeno, da je v stiku s svojim otrokom, vendar le do tistega časa, ko se dekle omoži in tako drug moški prevzame vlogo očeta.

Neizpodbitno je torej, da tudi nezakonski očetje plačujejo za svoje neodgovorno vedenje. Nek 16 letni nezakonski oče pravi: ”Veliko je čustev, proti katerim se ne da boriti. To je ravno tako, kot bi molil, da bi zopet bilo vse tako kot prej, toda to ni mogoče.“ (Časopis ”Teen“, november 1984)