Biblijsko gledišče
Molitev v športu jo Bog posluša?
V ZRAKU je bilo čutiti napetost in razburjenje, ko se je množica navijačev vlila na stadion ter vzklikala gesla in parole v podporo svojemu moštvu. Igralci so pravkar zaključili vaje za ogrevanje in zdaj zdaj se bo slišal žvižg za začetek tekme. Na eni strani igrišča so igralci počepnili v gruči, na sredi pa je klečal kapetan moštva in molil: ”Bog, prosimo blagoslovi naše moštvo, usliši nas, da premagamo našega nasprotnika in zaščiti nas pred nezgodami. Amen.“ Potem se skupina razprši z glasnim vzklikanjem, igralci zavzamejo svoje položaje na igrišču, zasliši se žvižg in začne se organizirano nasilje ameriškega nogometa.
Molitev posameznikov in moštev pred, med in po udeležbi v različnih športih je postala nekaj običajnega. Toda, ali jih Bog usliši? Ali pa je to, kot trdijo nekateri, le slaba imitacija molitve?
”Uniči svojega bližnjega“
Po vsem svetu je dejansko vsak šport prepojen z nasiljem — na igrišču in na tribunah. Nekdanji poklicni nogometaš v Združenih državah Amerike je napisal: ”Smisel in namen [ameriškega] nogometa je onesposobiti nasprotnika, tako kot sta tudi ubijanje in pohabljanje namen vojne.“ Nadalje je pripomnil: ”Tekmovalnost in načrtno škodovanje sta sestavna dela našega načina življenja in nogomet je le eno od bolj jasnih ogledal . . . ki nam pokažejo, kako razburljivo in koristno je uničiti Svojega Bližnjega.“
Potolči svojega bližnjega? Jezus je rekel, da naj svojega bližnjega ljubimo. (Matej 22:39) Nemogoče si je zamišljati Boga ljubezni, da blagoslavlja katerega od današnjih športnih dogodkov s poudarkom na zmagi za vsako ceno. (1. Janezov 4:16)
Ali Bog spremlja športne prireditve?
Eden od dejavnikov, ki spodbuja k molitvi pri športu je verski nauk, da je Bog povsod pričujoč, da je Bog pravzaprav vedno in povsod prisoten. Na primer, v knjigi Bog hodi na nogometne tekme, (God Goes to Football Games), pravi duhovnik in nekdanji kaplan športnega moštva L. H. Hollingsworth takole: ”Vere vključujejo zamisel, da je Bog povsod pričujoč; zamisel, če že hočete, da je on brez dvoma navzoč tudi na, kakor pravimo, naših posvetnih prireditvah . . . Ali z drugimi besedami, Bog je tako v cerkvi kot na nogometnih tekmah.“
Vendar pa Biblija ne uči, da je Bog povsod pričujoč. Krščanski apostol Pavel je pisal: ”Kristus . . . [je] šel . . . v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas.“ (Hebrejcem 9:24) V tem navedku sta dve važni točki, ki nam pomagata razumeti, da je Bog duhovna oseba in da ima stalno mesto prebivanja, nebesa. (1. kraljev 8:49; Janez 4:24) Tako torej ne more biti istočasno na nekem drugem mestu.
Bog posluša svoje prijatelje
Bog torej ni prisoten pri športnih dogodkih, ali pa potem vsaj posluša molilce? Da bi ta nebeški Bog, h kateremu je odšel Jezus, uslišal molitve, si mora tisti, ki moli, najprej pridobiti spoznanje, spoznanje o Božjih namenih, njegovi osebnosti, lastnostih, njegovih poteh in imenu. (Jakob 4:3) Poudarjajoč potrebo po poznavanju Boga, je Jezus molil: ”Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga.“ (Janez 17:3)
Da bi nekoga poznali, se moramo z njim najprej seznaniti. Bog ohranja zvezo s človekom skozi Biblijo in Biblija je sredstvo, s katerim spoznavamo Boga nebes. Biblija nam pove, da mu je ime Jehova. (Psalm 83:18) Biblija tudi pove, da je Bog tako ljubil svet, da je poslal svojega edinorojenega sina, Jezusa, sem na zemljo, da bi človek lahko imel možnost dobiti večno življenje. (Janez 3:16) Ko beremo in preučujemo Biblijo, postane Jehova za nas resničen in mi se mu bližamo preko Jezusa. (Janez 6:44, 65; Jakob 4:8) Ker je Jehova stvarna oseba, smo lahko z njim v zaupnem, osebnem odnosu.
Vendar pa prijateljstvo z Bogom terja obojestransko zaupnost. Moramo se pogovarjati z Jehovo skozi molitev. V Bibliji piše, da je Bog ”Poslušalec molitev“ (NS) in da ”ni daleč nobenemu od nas.“ (Psalm 65:2; Apostolska dela 17:27) Seveda pa to ne pomeni, da Bog posluša vse molitve. (Izaija 1:15—17) Čigave molitve je Bog voljan poslušati?
Psalmist David je rekel: ”Gospod [Jehova, NS] je zaupen s tistimi, ki se ga boje.“ (Psalm 25:14, EI) V izvirni hebrejščini koren besede ”zaupen“ (sohd) pomeni ”narediti tesno“. Zatorej ta vrstica izraža misel o tem, da nam je dopuščeno priti v zaupen odnos z Jehovo oziroma, da smo lahko njegovi prijatelji. Priznava pa samo tiste častilce, ki ga primerno spoštujejo. Tako naše zaupno prijateljstvo z Bogom povzroči strah pred tem, da ne bi kako izgubili to prijateljstvo. Izgubili pa bi ga, če bi počeli kaj, kar bi ga razžalilo, na primer, če bi smatrali molitev kot amulet za srečo, da bi si zagotovili športno zmago.
Jehova posluša molitve odkritosrčnih oseb, ki si želijo biti njegovi prijatelji, on pa ni pristranski. Nikakor ni naklonjen eni narodnostni skupini, rasi ali celo športnemu moštvu bolj kot drugi. (Psalm 65:2; Apostolska dela 10:34, 35) Če bi Bog poslušal molitve športnih tekmecev in bi ga obe moštvi prosili za zmago, katero naj blagoslovi? Ali pa, če je igralec med igro resno poškodovan, naj za to krivimo Boga?
Torej, moliti moramo za pravilne stvari. Apostol Janez je to takole razložil: ”Zanesemo se, da nas sliši, kadar ga prosimo po njegovi volji.“ (1. Janezovo 5:14, JP) Jehova posluša molitve, ki so v soglasju z njegovo voljo. Zato moramo spoznati njegovo voljo in namene, da bi lahko molili v skladu s tem.
Božja volja in namen ter njegovo sveto ime niso združljivi z današnjimi tekmovalnimi in nasilnimi športnimi dogodki. Bog ni pristranski. Ali torej Bog posluša molitve, ki so izrečene ob takšnih priložnostih? Prav gotovo ne!