Izvenzemeljska bitja — stoletne sanje
DANAŠNJI pisci znanstveno-fantastičnih del niso iznajditelji predstav o izvenzemeljskih bitjih. Pred triindvajsetimi stoletji je grški filozof Metrodorus učil, da je vesolje z le enim naseljenim planetom, enako verjetno, kot da na velikem polju raste eno žitno stebelce. Lukrecij, rimski pesnik iz prvega stoletja pred našim štetjem je zapisal, ”da v vesolju obstajajo še nadaljnji svetovi in različne človeške rase“.
Ta nauk, imenovan množina svetov, je bil tako imenovanem krščanstvu dolgo v nemilosti. Toda od leta 1700 pa vse do začetka našega stoletja, je večina izobražencev, med njimi tudi nekaj največjih znanstvenikov v zgodovini, verovala v obstoj življenja na drugih planetih. Sredi 19. stoletja so nekega pedagoga celo hudo kritizirali, ker si je drznil napisati sestavek proti temu nauku.
Ljudje so bili hitro pripravljeni verovati v obstoj zunajzemeljskih bitij, pa naj je bil dokaz še tako meglen. Nek časopisni dopisnik je leta 1835 zapisal, da so astronomi odkrili življenje na mesecu. Poročal je, da so s pomočjo teleskopa videli nenavadne živali, eksotične rastline in celo majhne krilate ljudi, ki so letali naokoli in vidno gestikulirali med seboj! Časopisu je zelo narasla naklada. Mnogi so novici verjeli tudi še potem, ko je bilo že ugotovljeno, da gre za prevaro.
Tudi znanstveniki so bili optimisti. Proti koncu 19. stoletja je astronom Percival Lowell menil, da je na Marsu odkril cel sistem kanalov. Podrobno jih je narisal in napisal več knjig o civilizaciji, ki naj bi jih zgradila. Francoska Akademija znanosti je bila tako prepričana v obstoj življenja na Marsu, da je tistemu, ki bi prvi vspostavil stik s kakršnimikoli zunajzemeljskimi bitji razen z marsovci, obljubila nagrado.
Nekateri so načrtovali neverjetne projekte za komuniciranje z bitji na sosednjih planetih, na primer ogromne kresove v Sahari pa vse do tega, da bi v Sibiriji zasadili geometrično oblikovane gozdove. Leta 1899 si je nek ameriški izumitelj omislil drog z bakreno kroglo na vrhu in skoznjo pošiljal močne električne sunke, da bi s tem dal marsovcem znamenja. Ljudem so se ob tem ježili lasje, bliske je bilo videti v premeru 50 kilometrov, toda z Marsa ni bilo odgovora.
Polni upov
Čeprav je današnja tehnologija za iskanje življenja na drugih planetih nova, pa nekaj ostaja nespremenjeno: znanstveniki so še naprej prepričani, da človeštvo v vesolju ni samo. Astronom Otto Wöhrbach je v časopisu Nürnberger Nachrichten takole zapisal: ”Komajda kak prirodoslovec bi negativno odgovoril na vprašanje o izvenzemeljskem življenju.“ Gene Bylinsky, avtor knjige Life in Darwin’s Universe (Življenje v Darvinovem vesolju) je rekel: ”V kolikor smemo verjeti radioastronomom, lahko skozi nepredstavljive vesoljske daljave k nam pripotuje kak signal z drugega planeta in tako konča našo osamljenost v vesolju.“
Zakaj so znanstveniki tako zelo prepričani v obstoj življenja na drugih planetih? Njihov optimizem se začne pri zvezdah. Samo v naši galaksiji je namreč na milijarde zvezd. To je znanstvenike navedlo, da izhajajo iz naslednje predpostavke: mnoge teh zvezd imajo gotovo planete, ki se vrtijo okoli njih in na nekaterih se je moralo razviti življenje. Takšno razmišljanje je navedlo astronome na domnevo, da je v naši galaksiji na tisoče, da celo milijone civilizacij!
Ali je to pomembno
Ali je pomembno, če izven naše Zemlje obstaja življenje ali ne? Znanstveniki menijo, da bi imel pritrdilen ali nikalen odgovor velik vpliv na človeško družino. Pravijo, da bi spoznanje da smo v vesolju sami, človeštvo naučilo ceniti življenje na zemlji v pogledu njegove edinstvenosti. V nasprotnem primeru pa priznani znanstvenik meni, da so druge civilizacije verjetno milijone let pred nami in bi lahko to svoje obsežno znanje prenesle na nas. Morda bi nas lahko naučile zdraviti naše bolezni, zaustaviti onesnaževanje okolja, in odpraviti vojne in lakoto. Morda bi nam celo pokazale, kako lahko premagamo smrt!
Konec vseh bolezni, vojne in smrti — takšno upanje v današnjem nemirnem svetu človeštvu pomeni zelo veliko. Brez dvoma tudi vam. Verjetno se boste strinjali s tem, da je bolje, da ne upamo v kaj, kot pa gojiti lažno upanje. Zato je pomembno, da ugotovimo ali imajo znanstveniki trdno podlago za svojo trditev, da je v vesolju veliko naseljenih planetov.
[Poudarjeno besedilo na strani 5]
Ali imajo znanstveniki trdno podlago za svojo trditev, da je v vesolju mnogo naseljenih planetov?