Zakaj je AIDS tako smrtonosen

DA BI bolje razumeli, kako se lahko zaščitimo pred AIDS-om, moramo vedeti, zakaj je bolezen tako smrtonosna. Zakaj je temu virusu teže priti do živega kot drugim virusom?

Virusi so najmanjši organizmi, ki spadajo med povzročitelje bolezni. Mnogo manjši so od bakterij. Različne vrste virusov povzročajo različne bolezni, kot na primer gripo, otroško paralizo in navaden prehlad. Ko virus enkrat najde gostitelja, prične v njem moriti celice ali pa v eni izmed njih »zaspi«, da bi kdaj kasneje zopet postal dejaven. Pri virusu AIDS-a lahko mine tudi pet ali več let, preden se pojavijo prva znamenja bolezni.

Zakaj je tako smrtonosen

Virus AIDS-a je tako smrtonosen zato, ker napada in onesposoblja najvažnejše celice človeškega telesa, med njimi bele krvničke, ki jih organizem ustvarja za obrambo pred okužbami. Dejansko se organizem pred nalezljivimi boleznimi brani ravno s pomočjo teh belih krvničk (imenovanih T-4 limfociti).

Če virus AIDS-a te limfocite onesposobi, ne morejo več opravljati svoje naloge. S tem pa je ohromljen celoten telesni obrambni sistem. Okužbe, izzvane od doslej povsem nenevarnih povzročiteljev, postanejo sedaj smrtno nevarne. Ti povzročitelji so lahko drugi virusi, paraziti, bakterije, glivice in pa tudi različne oblike raka.

Ker se organizem ne more več boriti proti okužbam, bolezni neovirano napredujejo, dokler žrtev ne umre. Te okužbe ali infekcije imenujejo oportunistične. Izrabljajo namreč priložnost, ko je telesni obrambni sistem močno oslabljen. Zaradi tega lahko osebo, ki ima AIDS, hkrati napade več infekcij.

Na začetku obolenja se pojavijo naslednji bolezenski znaki: dalj časa trajajoča in nerazložljiva utrujenost; mesece trajajoče otekline limfnih vozlišč; stalno povišana temperatura ali nočno znojenje; dolgotrajne driske; nerazložljivo hujšanje, obarvane rane na koži ali na sluznici, ki se ne celijo; dolgotrajen in nerazložljiv kašelj; debele belkaste obloge na jeziku in v žrelu; pogoste modrice in nerazložljive krvavitve. Te začetne znake pogosto imenujejo »Aids Related Complex« (ARC, z AIDS-om povezan kompleks).

Ko se AIDS popolnoma razvije, nastopijo smrtonosne bolezni. Med najbolj znane sodijo pljučne infekcije, ki jih povzročajo parazitske klice, kot na primer pneumocystis carinii in kožni rak, imenovan Kaposijev sarkom, ki napade tudi notranje organe. Poleg tega lahko virus AIDS-a prispe tudi v možgane in povzroči ohromitve, slepoto, slaboumnost in nazadnje smrt. Dr. Richard T. Johnson, profesor nevrologije [nevrologija se ukvarja z boleznimi možgan in živčnega sistema], na univerzi John Hopkins, je rekel: »V ZDA je pri najmanj milijon ljudeh HIV (virus AIDS-a) napadel možgane.«

Ko je bolezen v polnem razmahu, jo spremljajo bolečine in nenehno hujšanje, ki ga ni moč ustaviti. Zato postaja telo vse slabotnejše, dokler nazadnje ne nastopi smrt. Revija The Lancet poroča, da AIDS v Afriki imenujejo »shujševalna bolezen« — izraz, ki pokazuje na znatno izgubo telesne teže, ki je posledica driske. Od izbruha bolezni do smrti lahko preteče eno leto ali še manj, v nekaterih primerih pa tudi več let.

Trdovraten virus

Obstaja še nadaljnji dejavnik, zaradi katerega je virus AIDS-a smrtonosnejši od drugih. Vgrajen ima namreč poseben mehanizem za preživetje, kar ni značilnost drugih virusov.

Na primer, virus gripe se v človeškem telesu zadrži le nekaj dni ali tednov in spodbudi organizem k tvorbi protiteles, ki žrtev ščitijo pred ponovno okužbo s to vrsto virusa. Če je prišlo do epidemije, le-ta čez čas izgine. Pandemija gripe iz 1918. leta je trajala manj kot leto dni. Virus, ki povzroča rumeno mrzlico, je odvisen od števila komarjev, ki pa jih je vedno manj. Tudi koze, potem ko so se hitro razširile nad nekim dovzetnim področjem, naglo izginejo.

Toda izgleda, da je virus AIDS-a trdovratnejši. V ljudeh ostane verjetno do smrti in telesa ne zapusti sam od sebe. Žrtev si od razplamtele bolezni ne opomore več in zato ne more ustvariti takšne imunosti, ki bi preprečila ponovni pojav bolezni.

Poleg tega je virus AIDS-a odkril nenavadno sposobnost spreminjanja svoje genetske zgradbe, kar otežuje razvijanje ustreznega cepiva. Razen tega virusi ponavadi mutirajo, se pravi, da spreminjajo svoj značaj. Tako na primer obstaja mnogo različnih vrst virusov gripe in prehlada. V Afriki in drugje so odkrili že drugo vrsto virusa AIDS-a. Za vsako vrsto pa bi potrebovali drugačno cepivo.

Toda zakaj se je AIDS tako zelo razširil? Kaj je prispevalo k temu, da se je lahko tako neopazno vtihotapil v človeško družino?

[Okvir na strani 5]

DEJAVNIKI, KI POSPEŠUJEJO AIDS

Po mnenju britanske medicinske revije The Lancet, se po vsem svetu letno preko 300 milijonov ljudi okuži s spolnimi boleznimi, kot so gonoreja, sifilis, herpes in čankar. Te bolezni oslabijo organizem in ga morda napravijo še bolj dovzetnega za AIDS. Tudi uživanje pomirjeval ali mamil za zabavo oziroma na nedovoljen način, lahko povzroči, da postane telo manj odporno proti AIDS-u.

Razen tega v nerazvitih deželah zaradi revščine nimajo dovolj kvalitetne hrane in primernega zdravstvenega varstva, kar prav tako negativno vpliva na telesno odpornost. V teh področjih je zdravstveno stanje stotin milijonov ljudi tako slabo, da predstavljajo za virus lahek plen.

[Slika na strani 5]

V normalnih okoliščinah bele T-celice telesnega obrambnega sistema napadejo škodljive vsiljivce