Nosilci virusa AIDS — koliko jih lahko umre?

KO SO 1981. leta AIDS prvič prepoznali, so zdravstvene ustanove ocenile, da bo zbolelo in umrlo le 5 do 10 odstotkov nosilcev virusa. Toda pokazalo se je, da ima virus dolgo inkubacijsko dobo [inkubacijska doba je čas, ki preteče med okužbo in dejanskim izbruhom bolezni]. Znaki bolezni se lahko pojavijo šele po petih ali še več letih.

Glede na izkušnje preteklih osmih let nekateri strokovnjaki pričakujejo, da bo zbolelo in umrlo najmanj 40 do 50 odstotkov nosilcev virusa AIDS-a. V poročilu AIDS and the Third World je pisalo: »Po računalniškem modelu naj bi se pri 50% nosilcev virusa HIV klinični znaki obolenja pojavili najkasneje v petih letih, pri 75% pa v sedmih letih.« (HIV je kratica za »Human Immunodeficiency Virus« oziroma virus AIDS-a.)

V omenjenem poročilu še piše: »Mnogi medicinski strokovnjaki in večina virologov je danes prepričanih, da se bo število smrtnih žrtev med nosilci virusa HIV zelo približalo 100% . . . Prepričanje, da bodo na koncu vsi umrli, temelji delno na dejstvu, da z vsakim letom dejansko zboli več ljudi, ki so se okužili pred tremi, štirimi ali petimi leti. Delno pa to prepričanje temelji na rezultatih raziskovanja samega virusa HIV.« Seveda gre pri teh mnenjih le za ocene. Le čas bo pokazal, ali se bo to dejansko uresničilo.

Dr. Antony Fauci, raziskovalec na Narodnem zdravstvenem inštitutu ZDA, je izjavil, da se pri 90 odstotkih oseb, pri katerih so našli protitelesa na virus HIV, v petih letih pojavi katera izmed motenj v delovanju imunološkega sistema.

Če bi v bližnji prihodnosti umrlo »samo« 50 odstotkov od predvidenih 50 do 100 milijonov nosilcev virusa, bi to pomenilo v prihodnjem desetletju vsako leto na milijone mrtvih. Nek vir navaja, da bo po predvidevanjih samo v Afriki umrlo na desetine milijonov ljudi.

Primerjava z vojno

Posledice te sodobne kuge lahko primerjamo s posledicami velikih vojn, če jih izrazimo v številu izgubljenih človeških življenj, socialnih posledicah in stroških.

Na primer, v ZDA je doslej zaradi AIDS-a umrlo že približno 40 000 oseb. Rečeno je, da je okuženih en do dva milijona ljudi. Ugotovljeno je, da samo v New Yorku živi 250 000 do 400 000 nosilcev virusa. V nekaterih mestnih predelih je AIDS že postal najpogostejša nalezljiva bolezen novorojenčkov.

Porast se je pri nekaterih rizičnih skupinah v ZDA sicer nekoliko zmanjšal in zato ni prišlo do eksplozivnega širjenja bolezni med heteroseksualci, katerega so se najbolj bali, toda število umrlih bo v bližnji prihodnosti še vedno zelo visoko. Po ocenah ameriškega Centra za nadzor nalezljivih bolezni v Atlanti (Georgia), bo do leta 1991 zaradi AIDS-a umrlo preko 200 000 Američanov. Samo v letu 1991. pričakujejo, da bo zaradi AIDS-a umrlo preko 50 000 ljudi. Ob koncu leta 1992 — čez samo tri leta — bo zaradi AIDS-a umrlo več Američanov, kot jih je padlo v prvi svetovni vojni in v vietnamski ter korejski vojni skupaj.

Pravzaprav časopis The Futurist celo napoveduje: »AIDS bi lahko do konca stoletja pomoril več ljudi, kot jih je umrlo v vseh vojnah [v vseh državah].«

Predvideni stroški so vrtoglavo visoki. V ZDA znašajo letni stroški zdravljenja enega samega bolnika z AIDS-om najmanj 50 000 dolarjev. Potemtakem bo zdravljenje bolnikov z AIDS-om v prihodnjih letih pogoltnilo na milijarde dolarjev. Obstaja bojazen, da bo zdravstvo preobremenjeno zaradi števila obolelih ali pa zaradi stroškov.

V Afriki je še slabše

Le malokatera vojna, če sploh katera, je Afriki povzročila toliko gorja, kot ga tam danes povzroča AIDS. Britanski časopis New Scientist opaža: »AIDS razsaja po vsej Afriki.« V članku danskega časopisa Politiken piše: »Najvišji ugandski urad za borbo proti AIDS-u je prišel do naslednjega zaključka: ‚Če se ne bo nič spremenilo, bo leta 2000 vsak drugi državljan nosilec virusa HIV.‘ Ženske v rodni dobi predstavljajo skoraj polovico vseh obolelih z AIDS-om v Afriki. V Ruandi je vsak peti oboleli za AIDS-om otrok. V Zambiji se bo letos rodilo približno 6000 otrok, obolelih za AIDS-om. Od 800 pregledanih prostitutk v Nairobiju, je bilo 90 odstotkov okuženih. Vsaka izmed njih pa ima povprečno 1000 strank na leto.«

»Če ne bomo ničesar storili, bo kontinent umrl,« opozarja belgijski strokovnjak Pieter Piot. Dr. Jonathan Mann, vodja splošnega programa WHO za boj proti AlDS-u, pa je dejal: »Možna alternativa je v tem, da Afriko odpišemo in ravnamo, kot da ne bi živeli na istem planetu. Toda epidemije ne moremo ustaviti v nobeni državi, če je ne ustavimo v vseh državah.«

Zato mnogi medicinski strokovnjaki menijo, da se je že začela splošna katastrofa, povezana z AIDS-om. Generalni sekretar OZN Javier Perez de Cuellar je AIDS označil za »splošni konflikt«, ki nam, kot vojna, grozi z vsemi posledicami.

V nekem smislu je ta katastrofa nevarnejša od vojne. Zakaj? Zato, ker ji ni videti konca, ker število žrtev stalno narašča in ker »ranjenci« ne ozdravijo.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

‚Mnogi so prepričani, da se bo število smrtnih žrtev med nosilci HIV zelo približalo 100 odstotkom‘

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

»AIDS bi lahko do konca stoletja pobral več ljudi, kot pa jih je umrlo v vseh vojnah«