Zakaj ne »zbogom«?

DOBRONAMERNE osebe lahko slišimo govoriti: »Nočem reči zbogom. To zveni tako dokončno –skorajda moreče!«

Res je, da ljudje pogosto rečejo zbogom, kadar žalostni mislijo, da ljubljene osebe ali dragega prijatelja ne bodo več videli. Vseeno pa je uporaba tega izraza še vedno primerna, ne samo ob takšnih priložnostih, ampak tudi sicer. Zakaj? Odgovor leži v izvoru te besede.

»Zbogom« je današnja okrajšava za izraz »Bog bodi s teboj«, ki poteka iz 16. stoletja. Kadar je bila ob slovesu izrečena ta beseda, je pomenila prisrčno željo, da bi Bog blagoslovil nekega posameznika. Izraža zanimanje in skrb za dobro drugega, izraža neko vrsto ljubezni do bližnjega. »Zbogom« je prav tako beseda, ki izraža »željo po dobrem ob slovesu«. Drugi jeziki uporabljajo podobne izraze. Adieu v francoščini in adios v španščini posredujeta osnovno misel o priporočanju neke osebe Bogu.

Res lahko nekdo te izraze uporablja nepremišljeno in nima drugega namena, razen da pozdravi, kot to narekuje običaj. Toda to ne bi smelo obveščeno osebo odvrniti od iskrene in smiselne uporabe tega izraza, s katerim lahko izrazi svoje pristne občutke.

Sama Biblija omenja predane osebe, ki so pravilno uporabljali izraz zbogom. Jezus je dejal zbogom množici ljudi, ko je po poučevanju prišel čas, da jih razpusti, tako da se je lahko posvetil molitvi. (Marko 6:46, NS) »Pavel je dejal zbogom bratom,« ko je »odplul proti Siriji«. (Apostolska dela 18:18, NS) Tudi v Efezu je dejal zbogom, ko je odhajal od tamkajšnjih bratov, čeprav jim je dejal: »Še se vrnem k vam, če Jehova da.« (Apostolska dela 18:21, JP) Tako se ta beseda ne uporablja vedno s prizvokom nečesa končnega. (Glej tudi Apostolska dela 21:6 in 2. Korinčanom 2:13.)