»Kakor nebeške zvezde«

»SILNO [bom] pomnožil tvoj zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju.« (1. Mojzesova 22:17, EI) To je Bog obljubil patriarhu Abrahamu. Toda v nedavni izdaji publikacije Bible Review se glede tega teksta pojavi rahel dvom.

Biblija je znanstveno točna, ko primerja število zvezd na nebu z milijardami zrnc peska na morski obali. V starem času seveda še niso vedeli, da je zvezd na milijarde. Bible Review pojasnjuje: »Na nebu v resnici ni mnogo zvezd, ki bi se lahko videle s prostim očesom. Zvezdoslovci pravijo, da lahko brez teleskopov vidimo le kakšnih 2 000 do 4 000 zvezd, celo če je noč jasna.« The World Book Encyclopedia pravi, da »6 000 zvezd dovolj jasno sveti, da jih lahko vidimo brez teleskopa.«

Kako bi lahko nekdo pojasnil občudovanja vredno točnost Biblije v tej primerjavi? Eno pojasnilo bi bilo to, da je Biblija »navdihnjena od Boga«. (2. Timoteju 3:16) Članek v Bible Review pa gre mnogo dlje, želi namreč posredovati drugačen zaključek, ko namigne, da je Abraham morda bil zvezdoslovec! Tej, bolj kot ne osupljivi domnevi, sledi vprašanje: »Ali so ljudje v davnini imeli teleskope, da bi odkrivali zvezde, ki se jih s prostim očesom ne vidi?« Da bi podprl svojo teorijo, članek navaja dokaz, da bi lahko kristali, ki so jih odkrili v Ninivah in drugih starih mestih, služili kot preproste leče.

Vendar ni dokaza za to, da so ljudje v davnini uporabljali takšne leče za opazovanje zvezd. Četudi bi v davnini imeli takšne teleskope, kaj dokazuje, da je Abraham ali pisec Prve Mojzesove knjige imel dostop do njih? Dejansko je Božja obljuba Abrahamu samo eden izmed mnogih primerov znanstvene točnosti Biblije. Očitno je prerok Jeremija brez pomoči teleskopov poročal o podobno točnem opažanju: ‚Vojska na nebu se ne more prešteti in ne izmeriti pesek v morju.‘ (Jeremija 33:22, EI)