Pogled v svet

Preživeti rak na dojki

»Ženska, ki zboli za rakom na dojki v drugi polovici 40-ih let, ima več možnosti, da preživi bolezen,« piše New York Times, ko poroča o novih raziskavah na Švedskem in v ZDA. »Za ženske dvajsetih let so izgledi mnogo bolj mračni kot za starejše,« trdi poročilo. Raziskava opozarja na znižanje naravnega proizvajanja hormonov po menopavzi in to očitno vpliva na upočasnjeno rast tumorja, kot izgleda, pa so vključeni tudi drugi biološki mehanizmi.

Vse več splavov

Na svetu bo vse več popustljivih zakonov o splavu, napoveduje Alan Guttmacher z newyorškega inštituta, zasebne organizacije, ki raziskuje sporne zadeve. V svoji zadnji raziskavi ugotavljajo, da vsako leto po vsem svetu opravijo med 40 do 60 milijoni namernih splavov, od teh jih je 33 milijonov zakonitih. Združeni narodi ugotavljajo, da se je leta 1986 rodilo 131 milijonov otrok.

Lačno oko

Raziskovalci sumijo, da sta oko in želodec med seboj tesno biokemično povezana. Po mnenju dr. Volkerja Schusdziarra z münchenske univerze so nedavno našli peptide (kemična sestavina), ki nadzorujejo prebavo in zbujajo občutek lakote in sitosti in ki jih običajno najdemo v želodcu in črevesju ne le v možganih, ampak tudi v živčnih celicah retine. Nemška medicinska revija Zeitschrift fur Allgemeinmedizin poroča, da stalno odkrivajo nove različice teh spojin. Izgleda, da prenašajo sporočila med čutili (oči, nos, jezik itd.), možgani in sistemom prebave.

Rešila sta življenje in bila kaznovana

V času, ko je osebje bolnišnice v Braziliji stavkalo, je neka zdravnica naredila carski rez, od katerega je bilo odvisno življenje. Ker ni bilo na voljo nikogar izmed osebja bolnišnice, je za sodelovanje pridobila vratarja bolnišnice, ki ji je podajal instrumente med operacijo. Čeprav je rešila otrokovo življenje, so zdravnico odpustili. Sodišče je izničilo to odpustitev z dela. Toda ko so z odpustitvijo podobno kaznovali vratarja, odpoved ni bila preklicana. Glede tega pripetljaja Latin American Daily Post ironično pripominja: »Pomagal je rešiti življenje, čeprav ni bil zaposlen izrecno za ta namen, to pa je zločin, ki ga ni moč uskladiti z medicinskimi interesi.«

Zgled učiteljev

»Učitelji sami kadijo v zbornici,« so odgovorili šolarji, ko so jih učili o škodljivosti neposrednega in posrednega kajenja. Tako so se odzvali dijaki na sestanek učiteljev, ki so nameravali pospeševati metodo o nekajenju od mladih nog na Japonskem lansko jesen. Takaharu Hayaši iz tokijske bolnišnice je govoril o tem, kako pomembno je otroke zgodaj poučiti o nevarnosti kajenja in nato je pojasnil: »Ko se ljudje kajenja enkrat navadijo, se te navade zelo težko znebijo. Vseeno mnogi učitelji, ki kadijo, ne razumejo povsem nekadilskega izobraževanja v šolah. Tudi tisti učitelji, ki poučujejo zdravje, kadijo. Njihovo gledišče je naslednje: »Le zakaj bi poslušali dijake in prenehali kaditi?«

Tveganje glede srčnih obolenj

Med osemletno raziskavo, v katero je bilo vključenih več kot 350 000 ljudi med 35 in 57 leti, so ugotovili, da holesterol povečuje tveganje prezgodnje smrti ljudi srednjih let za 80 odstotkov. Poročilo, ki je bilo objavljeno v posebni izdaji medicinske revije JAMA, odkriva, da izmed petih, vsak četrti Američan srednjih let lahko oboli za boleznijo srca in prezgodaj umre celo zaradi zmernega nivoja holesterola v krvi. Takšna nevarnost je prisotna tudi pri ljudeh, ki nimajo visokega krvnega pritiska in ne kadijo. Potem ko so razčlenili podatke, je dr. Jeremijah Stamler, kardiolog, ki dela za Northwestern University pojasnil, da »številke dovolj zgovorno govorijo same zase. Najugodnejši nivo je 180 in 80 odstotkov tega prebivalstva ima nivo preko 180.« Prejšnje raziskave so ugotovile, da vsak odstotek znižanja holesterola za 2 odstotka zniža možnost, da bomo oboleli na srcu.

Boljša uporaba riža

Voditelji luteranske cerkve so v fari Kirchenlamitz na Bavarskem pred kratkim prepovedali razsipavanje riža na porokah. Kot piše nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung, so za prepoved navedli tri razloge: Prvič, krščanska cerkev ni mesto, kjer bi opravljali obred plodnosti, ki poteka z Bližnjega vzhoda. Drugič, glede na zelo razširjeno lakoto po svetu, hrano ne bi smeli nepremišljeno metati po tleh. Tretjič, cerkvena služkinja, ki mora pobirati ves ta riž, je stara 80 let.

Pitje in vožnja

Od leta 1980 so prometne nesreče povzročile večino smrtnih primerov v Mexico Cityu, trdi Raúl Carrillo Silva, direktor ustanove, ki se bori za preprečevanje nesreč in skrbi za zdravje v času naravnih nesreč. Pravi, da je leta 1973 v prometnih nesrečah 28 313 ljudi izgubilo življenje, toda leta 1980 je bilo zabeleženih več kot 50 000 takšnih nesreč s smrtnim izidom. Samo 5 odstotkov takšnih nesreč je povezanih z vplivi okolja, kot so megla, dež, toča, pomanjkanje ustreznih prometnih znakov ali popravilo cest. Petnajst odstotkov nesreč povzročijo mehanične okvare. Toda 80 odstotkov nesreč se zgodi zaradi človekove napake, ki jih v glavnem povzroči vožnja v pijanem stanju, piše mehiški El Universal.

Ubijalske bolhe

Vodilne avtoritete trdijo, da so navadne mačje bolhe možni ubijalci. Nova raziskava daje slutiti, da se je resno podcenjevalo njeno sposobnost prenašanja bolezni, piše londonski Times. Bolezni glodalcev, kot sta črna kuga in tifus glodalcev, po vsej verjetnosti prenašajo z okuženih živali na človeka ravno bolhe, trdi dr. Bernice Williams z medicinskega entomološkega centra na univerzi Cambridge. Nasprotno prepričanju, da pes ali mačka, ki imata bolhe, nista pretirano prizadeta zaradi njih, Willimsonova pravi, da ravno bolhe povzročajo številne bolezni. Dokler ameriški znanstveniki niso odkrili sposobnost bolhe, da vsrka nevarne mikroorganizme, so bolhe izgledale sorazmerno nenevarne.