Kako opraviti z današnjo mrzlično naglico

ZAPOSLENI možje presedijo vse konce tednov pred malimi zasloni in navijajo za svoje nogometaše, potem se pa pritožujejo, da nikakor ne najdejo časa, da bi odpeljali otroke v živalski vrt. Žene s pravo pobožno zamaknjenostjo iz tedna v teden srepijo v junake svojih televizijskih nadaljevank, potem pa zdihujejo, kako jim hišna opravila nikakor ne gredo od rok. Kje je zdaj težava: ali časa manjka ali ga ne znamo izrabiti?

Čas si bomo pametno razdelili le, če se bomo držali načela, kakršnega na primer najdemo v Svetem pismu, Filipljanom 1:10: »Prepričajte se v pomembnejše stvari.« (NS)

Da, najprej preglejmo, kaj je najpomembnejše, in potem tisto, kar bomo morali opustiti, v primerjavi z vsem ostalim ne bo tako pomembno. Naredimo si seznam opravil, ki jih moramo dovršiti na primer v tednu dni. Potem jih razdelimo v dve skupini: na tiste, ki jih (1) moramo opraviti, in tiste, ki bi jih (2) radi opravili.

V prvo skupino bodo tako prišli posvetna zaposlitev, nakupovanje in hišna opravila, obenem pa tudi čas, ki ga je treba preživeti z družino. Pravi kristjan pa bo dal prednost tudi obiskovanju sestankov skupščine, oznanjevanju svoje vere in preučevanju Svetega pisma. (Matej 6:33)

Če se nam bo zdel seznam prenatrpan, lahko morda še kakšno opravilo brez škode opustimo. Ali pa lahko več opravil združimo. Zakaj ne bi na hišna opravila navadili tudi otrok? Tako bomo pridobili čas, obenem pa bomo na ta način užili prijetne trenutke s svojimi otroci.

Kaj pa tista opravila, ki bi jih radi naredili? Možnosti so neskončne. Vsega kratko in malo ne bomo uspeli storiti. Zato preračunajmo stroške teh opravil. (Luka 14:28) Ali bodo ta opravila stres zmanjšala ali povečala? Ali bodo v breme družinskemu proračunu? Ali se bodo vpletala v opravila, ki morajo biti dovršena?

Pazimo, da se ne bomo zaplanirali — da si ne bomo napravili seznama opravil, zaradi katerega bomo potem divjali sem in tja kot obsedeni. Za vsako opravilo bomo morali predvideti dovolj časa. Neki upokojeni podjetnik je mladeniču, ki ga je povabil na čaj, dal moder nasvet. Mladenič je namreč rekel: »Deset do štirih moram biti nazaj v mestu.«

»Kakšen čuden odgovor pa je to?« se je podjetnik skoraj razjezil. »Skušaj svoje zmenke določati na polne ure,« mu je potem svetoval, »sicer se do smrti ne boš uspel ustaviti.«

Zakaj je naglico tako težko obvladovati

Vsi ti nasveti se bodo nemara izkazali za koristne. Toda ne pozabi, da sta stres in naglica le zapuščina »težkih časov«, v katerih živimo. (2. Timoteju 3:1—5) Svet je resnično v nenehni naglici. Ker pa medčloveški odnosi razpadajo in ker je svetovnih problemov zmeraj več, postaja očitno, da nas naglica ni pripeljala prav nikamor.

V resnici ima svet danes svoj čas le še na posodo. »Čas je prikrajšan,« svari Sveto pismo. (1. Korinčanom 7:29) Jezus Kristus je imel v mislih prav naš čas, ko je pripovedoval, da bo svetovna stiska znamenje bližine Božjega kraljestva. (Luka 21:10, 11, 28—31) Satan hudič je zdaj »poln divjega besa, ker ve, da ima le malo časa.« (Razodetje 12:12, JP) Njegov svet scela drvi v pogubo, sam pa tega nikakor ne more preprečiti!

Na smer, v katero zdaj drvi svet, resda ne moremo kaj prida vplivati. Lahko pa z marsičem zagotovimo mir in spokojnost v svojem lastnem življenju. Tu ne pomagajo pomirjevala; tudi različne metode razdeljevanja časa se pri vseh ne obnesejo. Največ pri tem lahko stori poznavanje in razumevanje Svetega pisma. Svetega pisma?

Da, kajti ravno Sveto pismo kristjanu pokaže pot, na kateri more »res pobožno in dostojno, vendar mirno in varno živeti«. (1. Timoteju 2:2, JP) Ali je to sploh mogoče? Seveda je, saj Sveto pismo pomaga zbujati upanja poln pogled na življenje, čeravno smo vsi pod pritiskom teh nevarnih »poslednjih dni«.

Oglejmo si to na primeru. Če se naše življenje ne vrti drugače kakor »pobožno in dostojno«, potem se v službi ne bomo na vse pretege trudili, da bi nakopičili denarja za vse tisto, česar si v resnici sploh ne moremo privoščiti. Kar vemo, da je »korenina vsega zla ... pohlep po denarju«, potem bomo zadovoljni, če bomo imeli »živež in obleko«. (1. Timoteju 6:8, 10, JP) In ker bo takšen pogled zaposlitev prestavil na drugo mesto v našem življenju, si bomo nemara celo lahko vzeli dovolj časa za počitek in razvedrilo. »Boljša je peščica polna miru, kakor dve pasti polni truda in obtežitve duha.« (Propovednik 4:6, EI)

Nekateri zmorejo svojo posvetno zaposlitev obrzdati. Direktor velikega podjetja se spominja: »Po triindvajsetih letih trdega dela sem se dokopal do dobre plače, brezplačne zdravstvene oskrbe, visoke pokojnine in še česa. Toda, da bi te stvari dosegel, se moraš bolj in bolj razdajati pri svojem delu. Nazadnje ti zmanjka časa zase. In potem zmeraj, ko se ti pred oči postavi kaj drugega kot delo, rečeš: ‚Žal mi je, ampak preveč sam zaposlen.‘« Zato je pustil svoje delo. Sprijazniti se je moral s skromnejšimi razmerami, ampak zato je imel več časa zase, za svoje domače in za krščansko dejavnost.

Sestaviti prednostni vrstni red

Časi, v katerih živimo, so preveč kritični, da bi kristjan lahko preveč zlahka gledal na duhovne stvari. Pomislimo na Zaheja, bogatega cestninarja iz svetopisemske zgodbe. Hotel je spoznati Jezusa na lastne oči, pa je splezal na drevo, da bi ga bolje videl, ko je bil ta na poti skozi mesto. V poročilu o tem piše: »Ko je Jezus dospel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: ‚Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.‘ Brž je splezal dol in ga z veseljem sprejel.« (Luka 19:2—6, JP)

Pomislimo samo na koristi, ki jih je imel Zahej od tega, da je pogostil Jezusa in se je z njim lahko pogovoril o duhovnih stvareh! Jezus mu je pomagal, da je znal preceniti, kaj je v življenju najvažnejše, in Zahej je prenehal kopičiti gmotno bogastvo. »Gospod,« mu je rekel, »polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu četverno povrnem.« (Luka 19:8, JP)

Pravi kristjani tudi danes želijo izkoristiti priložnosti, da bi se pogovarjali o duhovnih stvareh. Pridobivanje gmotnih dobrin pri njih ne spada na prvo mesto. Ko prejmejo krščansko literaturo, ki jim pomaga spoznati Boga in njegove namene, postane branje te literature za njih stvar, ki ima prednost pred ostalim. Prav tako ne zamudijo niti minute poučevanja in spodbudnega druženja na krščanskih sestankih.

Dober zgled za nas je tudi Lot. Božji angel je Lota posvaril, da bosta Sodoma in Gomora uničeni. In Lot, ki je imel ljudi rad, je »govoril svojima zetoma, ki sta mislila vzeti njegovi hčeri, in rekel: ‚Vstanita, pojdita iz tega kraja! Kajti Jehova bo to mesto pokončal.‘« Ko pa se je Lot sam »obotavljal«, sta ga angela morala siliti, naj že vendar zbeži tja, kamor mu je Jehova naročil: »Reši se hitro tja! Kajti ničesar ne morem storiti, dokler ne prideš tja.« (1. Mojzesova 19:14, 16, 22)

Danes je ves svet podoben Sodomi in Gomori in grozi mu uničenje. Vsled tega je tudi v življenju Jehovinih prič najpomembnejše to, da ljudi posvarijo pred uničenjem, ki je napovedano v Svetem pismu. Ali bomo zato postavili preiskovanje tega svarila v svojem življenju na najpomembnejše mesto?

Če bomo hiteli sem in tja in se naprezali za prazne cilje, ne bomo pridobili nič drugega kot razočaranje in še nervozni bomo za povrh. Mnogo bolje je spoznati Boga in njegov namen, po katerem bo kmalu zavladal novi sestav stvari in življenje ne bo več le brezglava dirka! (2. Petrovo 3:13; Izaija 65:17, 21—25; Psalm 37:10, 11)

Medtem pa se učimo, kako bi se dalo kaj postoriti brez živčne naglice. In ko bomo doumeli Božje namere, nikar ne zavlačujmo! Takoj postavimo to spoznanje na prvo mesto!

[Okvir na strani 8]

Modra svarila pred nepravilno naglico!

»Zvest mož je bogat v blagoslovih, kdor pa je nagel, da bi obogatel, ne bode brez kazni.« — Pregovori 28:20

»Misli marljivega merijo le na korist, naglež pa drvi v pomanjkanje.« — Pregovori 21:5

»Ali si videl moža, naglega v besedah svojih? Več je upanja za bedaka nego za njega.« — Pregovori 29:20

»Ne bodi nagel s svojimi usti in srcu svojemu ne daj hiteti, da izreče besedo pred Bogom.« — Propovednik 5:2

[Slika na strani 7]

Hitimo često samo zato, ker slabo planiramo ali pa hočemo narediti preveč