Biblijsko gledišče:

Jehovine priče se razlikujejo od ostalih religij

»NIMAM časa, poleg tega pa z Jehovinimi pričami nikoli ne govorim.« Tako je odgovoril neki stanovalec, ko je na njegova vrata potrkala Jehovina priča.

Obiskovalec je prijazno odvrnil: »Rekli ste, da nimate časa, toda dovolite, da vas kljub temu vprašam, zakaj ne želite govoriti z nami?« Na koncu se je pokazalo, da je razlog le nesporazum glede tega, kaj Priče verujejo in kakšni so njihovi običaji. Potem, ko je to bilo razčiščeno, se je razvil zanimiv pogovor.

Ali veš, kaj Jehovine priče verujejo? Ali veš, po čem se razlikujejo od ostalih religij in zakaj je to pomembno zate?

Njihovo verovanje

Njihovo verovanje, ki ni pomešano s tradicijami, poganskimi zamislimi ali narodnostnimi ideali, se v celoti opira na Biblijo, za katero smatrajo, da je nezmotljiva, navdihnjena Božja beseda. To prispeva k nekaterim značilnim razlikam v osnovnem verovanju.

Uporaba božanskega imena: Ime JEHOVA ali Jahve zveni mnogim ljudem tuje, vendar je v Bibliji uporabljeno več kot 7000-krat, zato se od pravih častilcev pričakuje, da poznajo in uporabljajo njegovo osebno ime. (Psalm 83:18) Ker so kristjani »ljudstvo za njegovo ime,« je Jezus svoje učence o tem imenu poučil. (Apostolska dela 15:14; Janez 17:26) Namesto da bi se vam zdelo nenavadno, ker Jehovine priče uporabljajo to ime, bi bilo bolje, da se vprašate, zakaj druge religije to ime ne uporabljajo bolj dosledno? (Malahija 3:16)

Božje kraljestvo: Resnična vladavina — čeravno je nebeška — z Jezusom Kristusom kot kraljem, ki bo vladal nad zemljo. To Kraljestvo ni ‚nekaj v srcih ljudi‘. »Vladarstvo pride na ramo njegovo [Kristusovo].« (Izaija 9:6, 7) To bo opravičilo Božjo zakonito vrhovno oblast. Bog bo ‚ustanovil Kraljestvo, ki bo vsa ona človeška kraljestva zdrobilo in uničilo‘ ter za večno obnovilo enotnost in svetovni mir.

Človeška duša: Ni nekaj nesnovnega in nesmrtnega, ki preživi smrt telesa, temveč je to oseba sama, oziroma njeno življenje. Ko je bil ustvarjen, je »postal človek živa duša.« (1. Mojzesova 2:7; 1. Korinčanom 15:45) »Nesmrtnost duše je pojem, oblikovan v starodavnih mističnih kultih in ga je spopolnil filozof Platon.« (Presbiterian Life, 1. maja 1970) Zato mrtvi nikjer ne trpijo. Oni ‚spijo‘. (Propovednik 9:5, 10) Upanje na bodoče življenje je odvisno od vloge Jezusa Kristusa kot odkupne žrtve in od tega ali nam je Jehova naklonjen v pogledu vstajenja. (Janez 5:28, 29; Apostolska dela 17:31; 24:15; 1. Korinčanom 15:13, 14)

Bodočnost zemlje: Niti Bog niti jedrska katastrofa ne bosta zemlje spremenila v kup pepela brez življenja. Bog je »ni ustvaril puste.« On jo je upodobil za prebivanje.« (Izaija 45:18; Propovednik 1:4) Božje kraljestvo bo poskrbelo, da se bo njegova volja »godila kakor v nebesih, tako na zemlji.« (Matej 6:10) Nato bodo »pravični podedovali zemljo in na njej večno prebivali.« (Psalm 37:29, NS)

Tisti, ki se držijo takšnega verovanja, spremenijo svoje stališče do Boga, življenja in soljudi. Življenje dobi smisel in namen. (Rimljanom 8:19—21)

Običaji

Tudi ti se temeljijo na Svetem pismu. Čeprav nekateri običaji morda izgledajo zastareli, so pomembno razpoznavno znamenje pravega čaščenja.

Javno oznanjevanje: Mnogi to poudarjajo kot glavno razliko v dejavnosti in organiziranosti. Toda pri tem delu Jehovine priče upoštevajo Jezusovo zapoved: »Pojdite ... pridobivajte mi učence.« Ob posnemanju zgleda apostolov, lahko vsi, ki ustrezajo merilom za služabnike, poučujejo »javno in od hiše do hiše.« (Matej 28:19, 20; Apostolska dela 20:20, NS) Nekatere cerkve so tradicionalno razdeljene na duhovnike in laike, »vendar za to razlikovanje ... ni niti najmanjšega opravičila,« pravi Theology Today. Encyclopaedla Canadiana pa opaža: »Delo Jehovinih prič je oživitev in ponovna vpeljava prvotnega krščanstva, ki so ga izvajali Jezus in njegovi apostoli v prvem in drugem stoletju. ... Vsi so bratje.«

Krščanska nevtralnost: Čeprav jih glede tega malokdo razume, Jehovine priče ostajajo nevtralni do politike in vseh vrst sporov, ki od nekoga zahtevajo naj sovraži svojega bližnjega. (Janez 18:36; Izaija 2:2—4) O prvih kristjanih je zgodovinar Edward Gibbon dejal: »Odklanjali so sleherno dejavno podporo civilni upravi in vojaški obrambi cesarstva.« Torej, nekaj, kar sprva izgleda nazadnjaško, je v resnici miroljubna vloga tistih, ki ne smejo »biti del tega sveta«. (Janez 17:16)

Rasizem: »Rasno razlikovanje, ki je v nekaterih cerkvah še vedno jabolko spora, za Jehovine priče ne predstavlja problema,« piše v nekem časopisu, ki izhaja na jugu Združenih držav Amerike. Iskrena ljubezen do krščanskih bratov in sester jih združuje v svetovno bratovščino. Čeprav so nepopolni kot vsi ostali, se trudijo, da upoštevajo nauk Jezusa Kristusa: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:35)

Potrudi se, da jih bolje spoznaš

Seveda tukaj nismo razpravljali o vseh stvareh, po katerih se Jehovine priče razlikujejo od drugih. Zakaj se ne bi s temi kristjani seznanili? Vaše upanje na srečno sedanje in bodoče življenje je odvisno od točnega prepoznavanja religije, ki mora biti drugačna, da bi ustrezala Božjim merilom. (Matej 7:21)